VSC Sklep II Kp 34723/2015

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Oškodovanko kot tožilko se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

1Prvostopenjsko sodišče je s sklepom z dne 13. 8. 2020, opr. št. I Kr 34723/2015, na podlagi določbe tretjega odstavka 76. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot nepopoln zavrglo predlog oškodovanke kot tožilke M. H. za prevzem kazenskega pregona z dne 10. 9. 2015, dopolnjen 9. 11. 2015.

2Zoper sklep se je oškodovanka kot tožilka pravočasno pritožila po pooblaščeni odvetnici, ki ji je bila v ta namen dodeljena v okviru brezplačne pravne pomoči. Kot razlog navaja „vse pritožbene razloge“, dejansko pa uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in odredi nadaljevanje predmetnega kazenskega postopka. Obenem prosi za oprostitev plačila sodne takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Okrožno državno tožilstvo v Celju s sklepom z dne 27. 8. 2015, številka Ktn/1632/2015, na podlagi določb prvega odstavka 161. člena ZKP zavrglo kazensko ovadbo oškodovanke kot tožilke zoper neznanega storilca, zaradi suma storitve kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

5Oškodovanka kot tožilka je v skladu s pravnim poukom iz sklepa o zavrženju kazenske ovadbe z vlogo z dne 10. 9. 2015 zahtevala nadaljevanje kazenskega pregona

6Sodišče prve stopnje je oškodovanko kot tožilko z dopisom z dne 2. 11. 2015, opr. št. I Kr 34723/2015, ki ga je osebno prejela 5. 11. 2015, pozvalo, da vlogo v roku 3 dni dopolni in popravi tako, da bo skladno tretjemu odstavku 168. člena ZKP oziroma prvemu odstavku 434. člena ZKP vsebovala vse potrebno in bo sposobna za obravnavanje. Opozorilo jo je, da bo sodišče v kolikor tega ne bo storila, postopalo po tretjem odstavku 76. člena ZKP in vlogo zavrglo kot nepopolno.

7Oškodovanka kot tožilka je vlogo dopolnila z dopisom z dne 9. 11. 2015, ki ga je pod točko I. naslovila kot obtožni predlog, pod točko II. pa kot predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Vsebina slednjega se nanaša na T. A. Zoper njega zahteva „več preiskav za lažna in ostala kazniva dejanja“. V zvezi s to zahtevo pa je treba oškodovanko poučiti, da lahko kazenski pregon nadaljuje le zoper storilca in zaradi kaznivega dejanja, glede katerega je državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo. V vlogi z dne 9. 11. 2015 je pod točko I/1. oškodovanka kot obdolženca oziroma morebitnega storilca opredelila dr. A. G. iz P. (oziroma bil naj bi vsaj udeleženec pri storitvi predmetnega kaznivega dejanja).

8Pritožbeno sodišče je po pregledu predmetne kazenske zadeve, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb dognalo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo odločilno dejstvo in sicer, da tudi dopolnjena vloga oškodovanke kot tožilke ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se jo dalo obravnavati, saj je ni oblikovala tako, da bi vsebovala določno podan opis obdolženemu A. G. očitanega kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1 z vsemi njegovimi zakonskimi znaki. Glede na določbo prvega odstavka 434. člena ZKP mora namreč obtožni predlog (poleg imena in priimka obdolženca, z osebnimi podatki, če so znani, navedbe sodišča pred katerim naj se opravi glavna obravnava in predloga kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi ter predloga, da se obdolženec spozna za krivega in obsodi po zakonu) v izreku vsebovati opis kaznivega dejanja in njegovo zakonsko označbo. Poleg navedenega mora obtožni predlog vsebovati tudi obrazložitev v kateri se navede katera dejstva in dokazi utemeljujejo sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, ki je predmet obtožbe. Enako opis kaznivega dejanja kot obvezno vsebino predpisuje določba tretjega odstavka 168. člena ZKP, ki se v zvezi z 429. člena ZKP uporablja tudi za predlog za opravo posameznih preiskovalnih dejanj. Kaznivo dejanje torej mora biti natančno opisano tako, da ga je mogoče ločiti od vseh historičnih dogodkov, ki so se primerili, kar omogoča presojo, ali ne gre za že razsojeno stvar. Da bi se obdolženec lahko učinkovito branil, se izjavil o vseh dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo ter navedel vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist, mora biti seznanjen z očitki obtožbe. Opis kaznivega dejanja mora torej vsebovati zakonske znake kaznivega dejanja. To so so pravni pojmi, s katerimi so v kazenskem zakonu opisana posamezna kazniva dejanja, vendar pa morajo biti praviloma ti znaki konkretizirani z dejstvi in okoliščinami. Konkretizirati pomeni izbrati iz obravnavanega življenjskega primera tista konkretna in pravno relevantna dejstva, ki se ujemajo z zakonskimi znaki določenega kaznivega dejanja. Sodišče od primera do primera presoja, ali je opis kaznivega dejanja konkretiziran do te mere, da omogoča pravno vrednotenje oziroma sklepanje o obstoju ali neobstoju kaznivega dejanja in hkrati s tem uresničevanje obdolženčeve pravice do obrambe (tako npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 228/2007, z dne 28. 6. 2007).

9Navedbe iz vloge oškodovanke kot tožilke z nobeno konkretno okoliščino, kaj šele z dokazom oziroma vsaj indicem ne izkazujejo zahtevanega dokaznega standarda – utemeljenega suma, da je obdolženi A. G. storil po oškodovanki očitano mu kaznivo dejanje. V zavrženi oškodovankini kazenski ovadbi je v tej smeri nakazana le oškodovankina domneva, ″da je to (op. kaznivo dejanje) posledica največje strasti nagajanja dr. A. G. iz P.‶, brez kakršnekoli dodatne argumentacije. Zato ne gre slediti pritožbenemu očitku, da izpodbijani sklep ni jasen in razumljiv, saj pod točko 6 izrecno navaja, da oškodovanka vloge ni dopolnila skladno s pozivom z dne 2. 11. 2015.

10Glede na zgoraj navedeno sodišče druge stopnje kot neutemeljene zavrača pritožbene navedbe, da naj bi oškodovanka po pozivu prvostopenjskega sodišča vlogo z dne 10. 9. 2015 dopolnila po vseh točkah. Prav tako so protispisne pritožbene navedbe, da naj bi Okrajno sodišče v Žalcu z izvedbo naroka za razjasnitev stvari 21. 10. 2016 dejansko že pričelo s postopanjem po že opravljenem formalnem preizkusu obtožnega akta. Kot izhaja iz vsebine zapisnika z naroka z dne 21. 10. 2016, je bi namen naroka predvsem v dogovoru z oškodovanko, da si pridobi strokovno pravno pomoč v smislu zastopanja po pooblaščenem odvetniku, še zlasti, ker je pri istem sodišču tedaj imela odprti še dve I Kr zadevi. Nadaljnje postopanje je bilo zato odloženo za 30 dni, pri čemer se je oškodovanka zavezala, da bo uredila vse potrebno za seznanitev odvetnika s predmetnimi zadevami in sodišču posredovala stališče glede nadaljnjega teka postopka. V nadaljevanju iz uradnega zaznamka z dne 22. 9. 2020 na list. št. 89 izhaja, da je oškodovanka šele 7. 3. 2019 vložila prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

11Res je sicer, da je na zapisniku o naroku za razjasnitev stvari (list. št. 46) navedena opr. št. K 34723/2015, a gre za očitno pisno pomoto, saj iz ostale spisovne dokumentacije jasno izhaja, da predmetna zadeva ni bila nikoli zavedena v K vpisnik in se je tudi po tem naroku vodila po I Kr številko.

12Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo pooblaščenke oškodovanke kot tožilke zavrnilo kot neutemeljeno.

13Pritožbeno sodišče je oškodovanko oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep, saj je ocenilo, da bi bilo glede na nizko pokojnino s plačilom le-te ogroženo njeno vzdrževanje.