VSL Sklep I Cpg 19/2021

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero se toženi stranki prepove odtujitev in obremenitev lastnega poslovnega deleža in se to prepoved vpiše v sodni register.

2Zoper sklep se je pritožila tožeča stranka. Pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču zadevo v nov postopek, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Navaja, da izpodbijani sklep ni obrazložen in ga v tem delu ni mogoče preizkusiti. Da bi lahko sodišče ugotovilo, da verjetnost obstoja terjatve ni izkazana, bi moralo najprej s stopnjo verjetnosti zaključiti, da pravočasnost vložitve tožbe ni izkazana. Do tega se izrecno sodišče prve stopnje ni opredelilo, čeprav je moč na to sklepati. Predvsem pa ni pojasnilo, zakaj meni, da pravočasnost tožbe ni izkazana vsaj s stopnjo verjetnosti oziroma zakaj sodišče kot verjetno ocenjuje, da je tožba vložena prepozno. Tožba je bila vložena znotraj objektivnega roka treh let od vpisa. Iz tožbe in predloga za zavarovanje izhaja, da tožeča stranka razlog ničnosti črpa iz dejstva, da naj bi bila pogodba med toženo stranko in tretjim (družba M. d. o. o.) odpovedana. Gre za pogodbeno razmerje med toženo stranko in tretjo osebo ter dopisovanje (odpoved pogodbe), v katerega tožeča stranka ni bila vključena, zato je moč s stopnjo verjetnosti zaključiti, da zanj ni vedela. Kdaj točno je za to izvedela, tožeča stranka res ni izrecno zatrjevala, vendar to ne omogoča zaključka sodišča, da je za to izvedela več kot 30 dni pred vložitvijo tožbe. Kvečjemu obratno. Neraziskano vprašanje same pravočasnosti tožbe v procesu ugotavljanja verjetnosti obstoja terjatve nujno prevzame podredno vlogo. Drugače bi bilo le v primeru, če bi že iz stanja spisa izhajalo, da je tožba vložena prepozno. V tem delu pa je sklep neobrazložen.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožnica (tožeča stranka) je 11. 12. 2019 vložila tožbo z ugotovitev ničnosti pogodbe in ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register. Hkrati je predlagala izdajo začasne odredbe, s katero se toženi stranki prepove razpolaganje z lastnim poslovnim deležem in se prepoved vpiše v sodni register.

6Tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register je treba vložiti v 30. dneh od dneva, ko je vložnik izvedel za razloge ničnosti, ni pa več dopustna, ko pretečejo tri leta od vpisa (tretji odstavek 41. člena Zakona o sodnem registru – ZSReg). Po ustaljeni sodni praksi višjih sodišč ima zamuda z vložitvijo tožbe iz 41. člena ZSReg za posledico zavrženje tožbe (prim. VSL I Cpg 2059/2014, VSK Cpg 124/2019).

7Sodišče prve stopnje je predlog za zavarovanje z začasno odredbo zavrnilo zaradi pomanjkljivih trditev. Tožeča stranka ni zatrjevala, da je bila predmetna tožba vložena v 30. dneh od dneva, ko je izvedela za razlog ničnosti, prav tako ni podala drugih trditev, iz katerih bi bilo mogoče sklepati, da je bila tožba vložena pravočasno, je povedalo sodišče prve stopnje.

8Odločitev je preuranjena. Sodišče po uradni dolžnosti pazi na rok iz tretjega odstavka 41. člena ZSReg. Vendar sodišče prve stopnje predloga za zavarovanje z začasno odredbo ni zavrnilo iz razloga, ker bi ugotovilo, da je tožeča stranka omenjeni rok zamudila, niti iz razloga, ker sama terjatev po vsebini ne bi bila zadosti zatrjevana (manjkale bi trditve o pravno pomembnih dejstvih iz 41. člena ZSReg), temveč zato, ker tožeča stranka ni dala izrecnih trditev o poteku subjektivnega roka. Pritožnica utemeljeno navaja, da je tožba vsekakor vložena znotraj objektivnega roka. Glede na obrazložitev sodišča prve stopnje, ki je sicer skopa, pa vendarle zadostna (ni podana očitana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), je očitno to sprejelo tudi sodišče prve stopnje. To pa bo glede na to, da gre v tej pritožbeni zadevi za postopek zavarovanja z začasno odredbo, moralo zadoščati glede na fazo, v kateri je ta postopek.

9Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo navajala, zakaj je tožeča stranka zamudila s tožbo. Do dejanskih navedb se bo opredelilo sodišče prve stopnje v novem postopku. Ali je predlog dejansko vložen v subjektivnem roku iz tretjega odstavka 41. člena ZSReg, bo sodišče prve stopnje odločalo tudi upoštevaje trditve nasprotne stranke in upoštevajoč vlogo tožeče stranke z dne 3. 1. 2020. Kolikor pa se tožena stranka sklicuje na odločitev višjega sodišča v zadevi VSL I Cpg 2059/2014, gre v tisti zadevi za odločitev, ki je bila sprejeta po pritožbi zoper sodbo.

10Odločitev višjega sodišča temelji na 3. točki 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V ponovljenem postopku naj sodišče upošteva zgoraj navedene procesne napotke in ponovno odloči o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo.

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (prvi odstavek 165. člena ZPP).