VSL Sklep I Cp 67/2021

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika za oprostitev plačila sodne takse za tožbo, dovolilo pa je njeno obročno plačilo tako, da mora tožnik takso v višini 345,00 EUR plačati v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 34,50 EUR.

2Tožnik zoper takšno odločitev vlaga pritožbo. Navaja, da sodišče pri ugotavljanju materialnega in premoženjskega stanja ni upoštevalo, da mu zaradi izvršbe na pokojnino ostane mesečno samo znesek približno 714,84 EUR, kar je pod dvakratnikom osnovnega zneska minimalnega dohodka. Meni, da to ne zadostuje niti za dostojno preživetje. Ne drži, da gre za prostovoljno prevzeto finančno obveznost, saj zoper njega teče sodna izvršba. Prilaga sklepe sodišča iz drugih postopkov, v katerih je bil plačila takse oproščen. Med temi sklepi je tudi sklep V P 000/2019, s katerim ga je ista sodnica oprostila plačila takse.

3Pritožba ni utemeljena.

4Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki v pritožbenem postopku niso izpodbijane, izhaja, da tožnik nima v lasti premičnega oziroma nepremičnega premoženja, prejema pa mesečni dohodek (invalidsko pokojnino) v povprečni višini 981,73 EUR mesečno. Ta dohodek je zmanjšan zaradi izvršbe, in sicer na znesek 714,84 EUR.

5Pritožbeno sodišče soglaša, da tožnik, ob upoštevanju tako ugotovljenega premoženjskega stanja, ne more doseči popolne taksne oprostitve, saj je taka oprostitev namenjena samo najbolj socialno ogroženim posameznikom, kamor tožnika, kljub nizkim dohodkom, ni mogoče uvrstiti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je do popolne oprostitve upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč (glej prvi v zvezi z šestim odstavkom 11. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). Po drugem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) pa je do te pomoči upravičena oseba, katere mesečni dohodek (lastni dohodek) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ta trenutno znaša 804,38 EUR. Tožnikova pokojnina ta znesek presega.

6Drži sicer, da tožnik, zaradi izvršilnega postopka, ki ga je zoper njega sprožil upnik A., mesečno prejme le 714,84 EUR, a to ne pomeni podlage za sklep, da zato izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev. Stališče sodišča prve stopnje, da se finančne obveznosti stranke, ki jih je prostovoljno prevzela, pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodne takse ne upoštevajo, je namreč pravilno in v sodni praksi splošno sprejeto.¹ Tako po ZST-1 (12.a člen) kot po ZBPP (14. člen) se za ugotavljanje materialnega položaja stranke uporabljajo določbe Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ki v 11. členu glede dohodka in premoženja (razen načina in obdobja upoštevanja) napotuje na Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). ZUPJS v 13. členu sicer predvideva tudi zmanjšanje dohodka, a ne zaradi dolgov, ki so posledica prostovoljno prevzetih obveznosti, posledično pa tudi ne zaradi uvedenih izvršilnih postopkov zaradi njihovega poplačila.

7Drugačne odločitve v nekaterih drugih sodnih postopkih na tako presojo ne morejo vplivati. Pritožbeno sodišče namreč nanje ni vezano.

8Dejstvo, da je stranka obremenjena z dolgovi, lahko sodišče skladno z določbami 11. člena ZST-1 upošteva v okviru predloga za odlog plačila sodne takse oziroma za obročno plačilo. To je sodišče prve stopnje tudi storilo, saj je ugodilo predlogu na obročno plačilo sodne takse.

9Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo.

¹ Glej odločbe VSL II Cp 4164/2011, I Cp 43/2016, II Cp 519/2018, II Cp 1430/2018, I Cp 1964/2018, II Cp 13/2019, I Cp 552/2019 in druge.