VSC Sklep I Ip 422/2020

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog za izvršbo.

2Upnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Navaja, da ga je dolžnica obvestila o pričetku osebnega stečaja z dne 7. 2. 2019. Upnik je v postopek osebnega stečaja nad dolžnico prijavil vse odprte obveznosti, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja. Ker pa je dolžnica tudi po začetku postopka osebnega stečaja bivala v stanovanju in ker tekočih obveznosti ni plačevala, jo je pisno pozval, da obveznosti poravna. Dolžnica tekočih obveznosti ni poravnala, zato je vložil predlog za izvršbo za tiste neplačane obveznosti, ki so nastale po 7. 2. 2019.

3Pritožba ni utemeljena.

4Upnik pritožbeno ne izpodbija ugotovite sodišča prve stopnje, da se je nad dolžnico 7. 2. 2019 začel postopek osebnega stečaja, ki še ni zaključen. Na podlagi navedene ugotovitve, je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju prvega odstavka 131. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP), zavrglo upnikov predlog za izvršbo.

5Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi (prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP). To pomeni, da kot pravna posledica začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira za dovolitev izvršbe. Pravilo o prepovedi dovolitve izvršbe se po določilih ZFPPIPP ne uporablja za izvršbo na podlagi štirih skupin izvršilnih naslovov, ki so določeni v drugem odstavku 131. člena ZFPPIPP. Po 1. točki drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP je tudi po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi na podlagi pravnomočnega sklepa, ki ga izda v stečajnem postopku sodišče, ki vodi ta postopek, in za katerega ZFPPIPP določa, da je izvršilni naslov. Po začetku stečajnega postopka je dovoljeno izdati sklep o izvršbi tudi na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali odločbe drugega državnega organa, izdane v postopku, ki je tekel za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja (prerekane) terjatve, ki se uveljavlja v stečajnem postopku, oziroma za uveljavitev (prerekane) ločitvene ali izločitvene pravice. Na podlagi teh določb je izvršba dovoljena samo v delu, v katerem je bila insolventnemu dolžniku s to odločbo naložena povrnitev stroškov postopka (druga točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Tretja skupina izvršilnih naslovov, na podlagi katerih je po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi, so odločbe, izdane o zahtevku, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka (tretja točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP). Po 354. členu ZFPPIPP so stroški stečajnega postopka vse obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka, razen tistih obveznosti, za katere zakon določa, da se plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov. V četrto skupino izvršilnih naslovov, na podlagi katerih je po začetku stečajnega postopka dovoljeno izdati sklep o izvršbi, spadajo odločbe, s katerimi je bilo stečajnemu dolžniku naloženo plačilo sodne takse za procesno dejanje v (drugem) postopku, ki je bilo opravljeno po začetku stečajnega postopka (četrta točka drugega odstavka 131. člena ZFPPIPP).

6Upnik sicer pravilno pritožbeno izpostavlja, da v predmetni izvršbi izterjuje terjatve, ki so nastale po začetku osebnega stečaja nad dolžnico, saj je iz predloga za izvršbo izhaja, da je predlagal izvršbo na podlagi verodostojne listine, in sicer računov za obratovalne stroške na podlagi najemne pogodbe za obdobje od februarja 2019 do junija 2020. Vendar to dejstvo ne vpliva na pravilnost izpodbijane odločitve.

7V obravnavani zadevi je namreč odločilno, da ni premoženja stečajne dolžnice, ki bi bilo izvzeto iz stečajne mase in bi se lahko v izvršbi nanj poseglo. Po sedaj veljavni ureditvi¹, je premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnik v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase), hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno, zaradi predpisanih omejitev, poseči v izvršbi (drugi in tretji odstavek 389. člena ZFPPIPP ter 79., 101. in 102. člen ZIZ)².

8Ker je premoženje, s katerim samostojno razpolaga dolžnica v postopku osebnega stečaja (in ni del stečajne mase), hkrati tudi premoženje, na katerega ni dopustno (zaradi predpisanih omejitev) poseči v izvršbi, je sodišče prve stopnje utemeljeno, na podlagi prvega odstavka 131. člena ZFPPIPP, zavrglo predlog za izvršbo.

9Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.

¹ Ko je bila z Novelo ZFPPIPP-G spremenjena predhodno drugačna zakonska ureditev.
² Prim. sklep VSM I Ip 375/2016 z dne 28. 9. 2016 in sklep VSL II Ip 1157/2017 z dne 14. 9. 2017.