VSC Sklep I Ip 397/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Druga dolžnica krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor hipotekarne dolžnice K. V. (I. točka izreka), hipotekarni dolžnici K. V. naložilo, da mora v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti upniku 1.104,25 EUR stroškov ugovornega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izteka tega roka dalje (II. točka izreka) in sklenilo, da hipotekarna dolžnica K. V. sama trpi svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2Druga dolžnica pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbeno izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

Navaja, da je v ugovoru zatrjevala, da ni prejela nobenih listin, ki bi izkazovale temelj upnikove terjatve, zato ne ve, glede česa se predmetna izvršba vodi in se o temelju predmetne izvršbe ne more konkretno izjaviti. Ob obrazloženem ji je kot dolžnici kršena pravica do izjave v postopku. O predmetni terjatvi ni bila obveščena niti s strani upnika niti s strani dolžnika. Ne drži, da ji kot hipotekarni dolžnici ni bilo potrebno s strani upnika pošiljati poziva na izpolnitev terjatve, saj je to temeljno načelo obligacijskega prava. Ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so ugovorne navedbe neutemeljene. Sodišče prve stopnje se v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicuje na določbe ZIZ, po katerih od vpisa zaznambe izvršbe pri nepremičninah oziroma hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi pri nepremičninah, vpisi učinkujejo tudi proti morebitnemu novemu lastniku. Vendar pa sodišče prve stopnje spregleda, da bi kot nova dolžnica lahko uveljavljala zoper upnika tudi vse svoje ugovore in ne samo dolžnikove. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je imela možnost svoje ugovore zoper izvršbo podati oziroma uspešno uveljaviti v izvršilnem postopku. Pritožuje se tudi zoper stroškovno odločitev. Ker je sodišče prve stopnje razsodilo o njenem ugovoru z obrazložitvijo, ki ni odvisna od upnikovih navedb, upnikov odgovor na ugovor ni bil potreben, zato bi sodišče prve stopnje moralo odločiti, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor.

3Pritožba ni utemeljena.

4Predmet pritožbenega preizkusa je sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor druge dolžnice kot hipotekarne dolžnice in odločilo o stroških ugovornega postopka.

5Sodišče prve stopnje je uporabilo pravilno pravno podlago, ki je podana v prvem odstavku 56a. člena ZIZ in določa, da lahko dolžnik iz četrtega odstavka 24. člena ZIZ izpodbija sklep o izvršbi iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ. Druga dolžnica kot nova hipotekarna dolžnica lahko torej ugovarja, da predmetna obveznost ni prešla nanjo. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno1 pojasnilo, da druga dolžnica lahko uveljavlja razloge, ki se nanašajo na hipoteko in razloge, ki se nanašajo na zavarovano terjatev. Uporabilo je tudi pravilno pravno podlago, ki je podana v prvem in drugem odstavku 170. člena ZIZ in določa, da sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnini v zemljiški knjigi, s to zaznambo pa pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini.

6Druga dolžnica sodišču prve stopnje neutemeljeno pritožbeno očita, da je kršilo njeno pravico do izjave v postopku, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka po 8. točki prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnica neutemeljeno pritožbeno izpostavlja, da ni prejela nobenih listin, ki bi izkazovale temelj predmetne terjatve. Spisovni podatki potrjujejo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je dolžnica 14. 6. 2018 prejela v izjavo upnikov odgovor na ugovor skupaj s prilogo, hkrati pa je prejela tudi pravnomočni sklep o izvršbi s predlogom za izvršbo (vloga z dne 29. 5. 2018 na list. št. 375 spisa in vročilnica, ki pripada red. št. 112 spisa). Dolžnica je 22. 6. 2018 vložila vlogo naslovljeno kot ugovor, ki pa je bila vsebinsko identična že vloženim ugovoroma z dne 21. 11. 2016 in 9. 11. 2016. Ob obrazloženem je druga dolžnica imela možnost, da se seznani in izjavi o predmetni izterjevani terjatvi oziroma uveljavi vse v predmetni fazi izvršbe dopustne ugovorne razloge, sodišče prve stopnje pa je njeno vlogo, ki jo je vložila 22. 6. 2018 in v kateri bi se lahko izjavila o vseh pravno odločilnih dejstvih in zanje predložila dokaze, obravnavalo (kot ugovor). Zato ni podana pritožbeno očitana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

7Pritožbeno niso sporne ugotovitve sodišča prve stopnje, da je upnik z zaznambo pravnomočnega sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pridobil zastavno pravico na predmetnih nepremičninah z učinkom z dne 28. 10. 2010, da so bile v času zaznambe izvršbe v zemljiški knjigi predmetne nepremičnine v lasti prvega dolžnika in da je druga dolžnica lastninsko pravico na predmetnih nepremičninah pridobila kasneje z učinkom z dne 28. 11. 2012.

8Ker je druga dolžnica na podlagi navedenih ugotovitev pridobila lastninsko pravico na predmetnih nepremičninah pozneje kot je upnik z zaznambo predmetnega sklepa o izvršbi pridobil zastavno pravico zoper prvega dolžnika na predmetnih nepremičninah, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da je za drugo dolžnico nastopila pravna posledica iz drugega odstavka 170. člena ZIZ in četrtega odstavka 24. člena ZIZ. To pomeni, da je kot nova lastnica nepremičnin, s tem, ko je pridobila s hipoteko obremenjene nepremičnine, v položaju hipotekarnega dolžnika in v izvršilnem postopku v procesnem položaju novega dolžnika, ki mora prevzeti izvršbo v stanju v katerem je, ko vstopi vanjo, vendar z upoštevanjem omejitve glede sredstva in predmeta izvršbe. Dopustna je namreč le izvršba na predmet hipotekarne dolžnice, na katerem ima upnik že dotlej pridobljeno zastavno pravico, kar pomeni, da upnik ne more poseči na drugo premoženje hipotekarne dolžnice.

9Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da hipotekarna dolžnica s svojimi trditvami ni izkazala dopustnih in pravnorelevantnih ugovornih razlogov, zato je utemeljeno, na podlagi četrtega odstavka 58. člena ZIZ, ugovor zavrnilo.

10Druga dolžnica tudi neutemeljeno pritožbeno izpodbija stroškovno odločitev v II. točki izreka izpodbijanega sklepa. Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ob upoštevanju navedene pravne podlage je sodišče prve stopnje pravilo pojasnilo, da dolžnica z ugovorom ni uspela, zato so bili stroški upnikovega odgovora na ugovor potrebni za izvršbo in jih mora dolžnica povrniti upniku. Druga dolžnica posameznih postavk stroškov in njihove višine, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo upniku, ni konkretizirano pritožbeno izpodbijala, zato je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uradni preizkus, ki ni pokazal nobenih nepravilnosti.

11Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo druge dolžnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.

12Druga dolžnica krije sama svoje pritožbene stroške, saj ji ti niso bili neutemeljeno povzročeni, ker s pritožbo ni bila uspešna (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------
1 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS Up 2324/2008 z dne 6. 12. 2010.