VSL Sklep I Cp 1860/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog predlagateljice za ugotovitev pripadajočega zemljišča, saj je ugotovilo, da se je postopek v zvezi z določitvijo pripadajočega zemljišča k stavbi V., z ID znakom 000, že vodil (kot zadeva N 480/2008) in da je tudi pravnomočno končan.

2Zoper sklep se predlagateljica pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena ZPP¹ (v zvezi s 3. členom ZVEtL-1² in 42. členom ZNP-1³). Pritožbenemu sodišča predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.

Stališče o pravnomočno razsojeni stvari je napačno. Predlagatelji v postopku N 480/2008 so bili nekateri etažni lastniki posameznih delov stavbe, predlagateljica v tem postopku pa je skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov. Sodna odločba veže le stranke spora in sodišče, tretjega, ki v postopku ni sodeloval, pa le v izjemnih okoliščinah (enotno sosporništvo, sosporniška intervencija, pravno nasledstvo), ki v konkretnem primeru niso podane. Dejstvo, da je bil v zadevi N 480/2008 predlog za določitev pripadajočega zemljišča glede parcele 3275/2 zavrnjen, ne predstavlja ovire za ponovno odločanje o predlogu. Zaradi nezakonitega ravnanja predlagateljici ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. V zadevi N 480/2008 je bil predlog zavrnjen zato, ker sodišče ni uporabilo kriterijev za določitev pripadajočega zemljišča iz 1., 2. in 3. točke četrtega odstavka 7. člena ZVEtL.⁴ Šele po uveljavitvi ZVEtL-1 je bilo v praksi Vrhovnega sodišča preseženo stališče, da gre za subsidiarne kriterije. Vrhovno sodišče je v sodbi II Ips 128/2018 pojasnilo, da razlaga 7. člena ZVEtL ni bila pravilna. Podlaga za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča ne morejo biti le upravni akti iz časa gradnje, uporabiti je treba tudi rezervne kriterije. Te je treba uporabiti ne le v primeru spoznavne stiske, ampak tudi tedaj, ko kriteriji (ureditev v naravi, pretekla redna raba in urbanistični standardi po izgradnji) pokažejo, da se je obseg pripadajočega zemljišča po izgradnji stavbe spremenil. Parcela 3275/2 v upravnih dovoljenjih ni bila navedena kot pripadajoče zemljišče, vendar je po izgradnji prišlo do spremembe obsega pripadajočega zemljišča.

3Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnica graja stališče sodišča prve stopnje, da je bilo o predlogu, da se parcela 3275/2 k. o. X, ugotovi (določi) kot pripadajoče zemljišče k stavbi V. (ID znak: stavba 000), že pravnomočno odločeno. Presoja o obstoju procesne ovire za meritorno odločanje zaradi pravnomočno razsojene stvari temelji na kriteriju identitete spora. Dva spora sta identična, kadar je podana subjektivna istovetnost (istovetnost strank) in objektivna istovetnost (istovetnost zahtevka/predloga). Pritožnica meni, da v tej zadevi in zadevi N 480/2008 ni podana subjektivna istovetnost. V postopku N 480/2008 so sodelovali le nekateri etažni lastniki stavbe V., udeleženci tega postopka pa so vsi etažni lastniki v okviru skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov.⁵

6Postopek N 480/2008, pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani voden po pravilih ZVEtL in (subsidiarno) ZNP,⁶ se je začel na predlog predlagateljev - lastnikov posameznih stanovanj v stavbi V., da se parcela 3275 k. o. X, določi kot pripadajoče zemljišče k stavbi, stoječi na parceli 3276 k. o. X. Predlagatelji so po pozivu sodišča predlog dopolnili z navedbo lastnikov posameznih delov stavbe (B. B., C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K.), ki so bili tudi v nadaljevanju udeleženci postopka.⁷ Sodišče je o postopku obvestilo tudi upravnika stavbe V. Med postopkom so predlagatelji predlog za določitev pripadajočega zemljišča razširili s predlogom za vzpostavitev (dokončanje) etažne lastnine za omenjeno stavbo. Sodišče je nepravdni postopek razdružilo ter vodilo postopek za vzpostavitev etažne lastnine za stavbo ločeno od postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Po dokončanju etažne lastnine (sklep N 337/2012 z dne 14. 3. 2013) je 16. 4. 2013 izdalo sklep, s katerim je kot pripadajoče zemljišče k stavbi določilo parcelo 3275/1 k. o. X, zavrnilo pa je predlog v delu, da se kot pripadajoče zemljišče k stavbi določi tudi parcela 3275/2 k. o. X. Nosilni razlogi zavrnilnega dela sklepa so bili, - da je pripadajoče zemljišče k stavbi V. mogoče določiti na podlagi prostorskih aktov in upravnih dovoljenj, - da parcela 3275/2 v teh prostorskih aktih ali upravnih dovoljenjih ni bila zajeta, in - da subsidiarnih kriterijev iz 1., 2. in 3. točke četrtega odstavka 7. člena ZVEtL ni mogoče upoštevati, ker je bilo pripadajoče zemljišče določeno že na podlagi prostorskih aktov in upravnih dovoljenj (v tem postopku je pravno nepomembno, ali parcela v naravi predstavlja dostopne/dovozne poti, parkirna mesta, oziroma ali etažni lastniki uporabljajo/so uporabljali to parcelo). Zavrnilni del sklepa je bil neuspešno izpodbijan tako pred sodiščem druge stopnje (VSL I Cp 2176/2013) kot tudi pred Vrhovnim sodiščem (II Ips 86/2014).

7Po ZNP se lahko postopka udeležujejo vse tiste osebe, katerih pravni položaj bo ali utegne biti prizadet s sodno odločbo, izdano v nepravdnem postopku (prvi odstavek 19. člena ZNP). Nepravdnega postopka se torej poleg formalnih udeležencev (predlagatelj postopka in nasprotni udeleženec) lahko udeležujejo tudi materialni udeleženci, ki prijavijo svojo udeležbo (prvi odstavek 20. člena ZNP). Materialnim udeležencem mora sodišče omogočiti, da se vključijo v postopek, da v njem sodelujejo in branijo svoje interese. ZVEtL je v tretjem odstavku 26. člena⁸ določal, da so v postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi poleg predlagatelja udeleženci postopka tudi: 1. zemljiškoknjižni lastnik zemljiške parcele, ki bi lahko prišla v poštev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, 2. zemljiškoknjižni lastnik stavbe, h kateri se določa pripadajoče zemljišče, 3. druga oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, in 4. občina, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče. V sodni praksi je bilo oblikovano stališče, da ZVEtL ne predpostavlja, da so etažni lastniki formalni udeleženci postopka, temveč jim daje položaj materialnih udeležencev in s tem pravico sodelovati v postopku, če to želijo. To pomeni, da se lahko postopek vodi na predlog nekaterih od etažnih lastnikov (formalni udeleženci), ostali etažni lastniki pa imajo položaj materialnih udeležencev, ki v postopku sodelujejo, če to želijo.⁹ Takšno tolmačenje omogoča že citirani tretji odstavek 26. člena ZVEtL, ki govori o materialnih udeležencih, pa tudi 27. člen ZVEtL, ki določa, da vse lastnike stavbe, če ima ta upravnika po določbah SPZ¹⁰, zastopa upravnik, vsak etažni lastnik pa lahko sam sodeluje v postopku, če prijavi svojo udeležbo. Čeprav ni nujno, da v postopku ugotavljanja pripadajočega zemljišča kot formalni udeleženci sodelujejo vsi etažni lastniki, ni dvoma o tem, da končna odločba posega v pravni položaj vseh etažnih lastnikov (pripadajoče zemljišče k stavbi je kot splošni skupni del stavbe v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe¹¹). Po ZVEtL se vprašanje pripadajočega zemljišča reši dokončno in z učinki materialne pravnomočnosti - ni pravdne poti za udeležence postopka. To pot imajo le tisti, ki v postopku niso sodelovali in o njem niso bili obveščeni.¹² Glede ostalih etažnih lastnikov, torej tistih, ki v postopku ne sodelujejo kot formalni udeleženci, imajo pa položaj materialnih udeležencev, ima sodišče dolžnost, da si na podlagi tretjega odstavka 30. člena v zvezi z 21. členom ZVEtL¹³ prizadeva, da jih v postopek pritegne tako, da jih o tem obvesti.¹⁴

8Sodna odločba lahko zavezuje le tiste osebe, ki so imele možnost sodelovati v postopku, v katerem je bila ta sodna odločba izdana (subjektivne meje pravnomočnosti odločbe, izdane v nepravdnem postopku, se praviloma raztezajo le na te osebe). Pomembno je poudariti, da je sodišče v postopku N 480/2008 najprej izvedlo postopek za vzpostavitev etažne lastnine, nato pa z istimi udeleženci še postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Pritožnik zatrjuje, da v postopku N 480/2008 niso sodelovali vsi etažni lastniki stavbe V., ne konkretizira pa (z imeni in priimki), kateri etažni lastniki niso sodelovali. Pritožbene trditve torej ne omogočajo ugotovitve, da v postopek N 480/2008 kot predlagatelji (kot formalni udeleženci) niso bili vključeni vsi etažni lastniki stavbe. Po podatkih v spisu N 480/2008 je sodišče prve stopnje izvajalo svoja inkvizitorna pooblastila iz 21. člena v zvezi z drugim odstavkom 30. člena ZVEtL¹⁵ (zaradi ugotavljanja, ali predlagatelji sodijo v krog oseb, legitimiranih za uvedbo postopka za določitev pripadajočega zemljišča,¹⁶ je preverilo zemljiškoknjižno stanje stavbe oziroma njenih posameznih delov). Pritožnica ne trdi, da etažni lastniki, ki naj ne bi bili formalni udeleženci postopka N 480/2008, niso bili obveščeni o postopku, oziroma niso imeli možnosti sodelovanja v njem. Že pritožbene trditve torej ne dajejo podlage za presojo, da v postopku N 480/2008 izdana pravnomočna odločba ne zavezuje vseh (oziroma vsakokratnih) etažnih lastnikov.

9Objektivne meje pravnomočnosti se vežejo na dejansko stanje ob zaključku obravnavanja na prvi stopnji. Predlagateljica v podlago novega predloga (identičnega predlogu kot ga je uveljavljala v postopku N 480/2008) ni zajela nobenega novega dejstva, ki bi nastalo po pravnomočnosti sklepa z dne 16. 4. 2013, torej dejstva, ki ne bi bilo del dejstvenega kompleksa, na katerem temelji sklep z dne 16. 4. 2013. Sprememba zakona ni okoliščina, ki bi omogočala ponovno odločanje o identičnem predlogu, oprtem na isti sklop dejstev, na katerega se nanaša pravnomočna odločitev. Vsebinsko obravnavanje predloga za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 (po merilih iz prvega odstavka 43. člena), po parcelah, glede katerih je bil predlog za določitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL (po merilih iz šestega odstavka 30. člena in četrtega odstavka 7. člena) pravnomočno zavrnjen, torej tudi zaradi spoštovanja objektivnih mej pravnomočnosti ni mogoče.

10Vse navedeno vodi k zaključku, da je s pritožbo grajano stališče o procesni oviri (res iudicata) za meritorno odločanje o predlogu za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi z ID znakom: stavba 000, po parceli 3275/2 k. o. X, pravilno (drugi odstavek 319. člena ZPP, v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1). Sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo ni poseglo v pritožničino pravico do kontradiktornega postopka, oziroma v njeno ustavno pravico do sodnega varstva.

11Glede na navedeno je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 42. členom ZNP-1) .

¹ Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami
² Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Ur. l. RS, št. 34/2017
³ Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 16/2019
⁴ Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Ur. l. RS, št. 45/2008, s spremembami in dopolnitvami
⁵ Skladno s 46. členom ZVEtL-1 se postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča lahko začne (tudi) na predlog skupnosti vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe, h kateri se ugotavlja pripadajoče zemljišče.
⁶ Zakon o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/1986, s spremembami in dopolnitvami
⁷ Namesto K. K. je v postopek vstopil njen pravni naslednik L. L. (glej uvodni del sklepa N 480/2008 z dne 16. 4. 2013).
⁸ Določba predvideva procesno situacijo, ko se določa pripadajoče zemljišče k stavbi, na kateri je bila vzpostavljena etažna lastnina po ZVEtL.
⁹ Glej VSL I Cp 1955/2013 in članek mag. M. Čujovič, Problematika udeležbe v nepravdnih postopkih, Pravna praksa, št. 31- 32, 2015.
¹⁰ Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami
¹¹ Etažna lastnina je lastnina posameznega dela zgradbe in z njim neločljivo povezana solastninska pravica na skupnih delih, ki se ji ni mogoče odpovedati (prvi in četrti odstavek 105. člena SPZ).
¹² Glej V. Božič Penko, ZVEtL, Pravosodni bilten, št. 4/2013, str. 131.
¹³ Gre za procesno situacijo, ko na stavbi še ni bila vzpostavljena etažna lastnina (in je podan predlog za določitev pripadajočega zemljišča). V postopku za določitev pripadajočega zemljišča, ki sledi postopku za vzpostavitev etažne lastnine (prvi odstavek 26. člena ZVEtL), velja, da so udeleženci vsaj tisti, ki so nastopali v postopku za vzpostavitev etažne lastnine.
¹⁴ Glej VSL I Cp 1955/2013.
¹⁵ V okvir teh pooblastil sodi preverjanje zemljiškoknjižnega stanja (pridobitev podatkov o zemljiškoknjižnih lastnikih) in obveščanje zainteresiranih oseb o postopku.
¹⁶ Ko se določa pripadajoče zemljišče k stavbi, zgrajeni pred uveljavitvijo SPZ, so aktivno legitimirani lastnik stavbe, ki je vpisan v zemljiški knjigi, pridobitelj posameznega dela stavbe po določbah ZVEtL, oseba, ki izkazuje pridobitev lastninske pravice na stavbi kot celoti, zemljiškoknjižni lastnik pripadajočega zemljišča ali občina.