VSK Sklep I Ip 331/2020

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo sklep o zavarovanju z dne 5. 10. 2020 in vsa dejanja zavarovanja, ki so bila opravljena na podlagi tega sklepa, upnikov predlog za zavarovanje zavrglo ter postopek ustavilo. Ugotovilo je, da je dolžnica 17. 9. 2020 umrla, torej je bila v času odločanja o upnikovem predlogu za zavarovanje že mrtva.

2Zoper ta sklep se pritožuje upnik. Navaja, da dolžnica ni umrla že pred vložitvijo predloga za zavarovanje, temveč šele po vložitvi tega predloga. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna. Razlogi, ki jih navaja, se nanašajo na primere, ko je tožnik vložil tožbo zoper nasprotno stranko šele po njeni smrti. V konkretnem primeru se postopek lahko nadaljuje zoper dediče dolžnice. Priglasil je pritožbene stroške.

3Pritožba je utemeljena.

4V obravnavani zadevi je upnik 11. 9. 2020 vložil predlog za zavarovanje denarne terjatve z ustanovitvijo zastavne pravice na dolžničinih nepremičninah. Ta predlog je 5. 10. 2020 dopolnil. Sodišče prve stopnje je istega dne izdalo sklep, s katerim je predlagano zavarovanje (v pretežnem delu) dovolilo. Po izdaji tega sklepa je ugotovilo, da je dolžnica 17. 9. 2020 umrla. Štelo je, da je s smrtjo izgubila sposobnost biti stranka in da je ta pomanjkljivost v konkretnem primeru neodpravljiva. Izpodbijano odločitev je naslonilo na določbo petega odstavka 81. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tem postopku smiselno uporablja na podlagi 15. in 239. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5Zagotovo drži, da fizična oseba s smrtjo izgubi sposobnost biti stranka in s tem svojo procesno sposobnost. Vendar pritožba pravilno opozarja, da v konkretnem primeru ni šlo za to, da dolžnica ne bi imela te procesne sposobnosti ob vložitvi predloga za zavarovanje, temveč je (zaradi smrti) to sposobnost izgubila šele tekom postopka. Ker ni imela pooblaščenca, zakon za tak primer predvideva prekinitev postopka (205. člen ZPP) ter nadaljevanje zoper dolžničine dediče (208. člen ZPP oziroma 24. člen ZIZ). Po strankini smrti namreč stopijo na njeno mesto dediči, kot univerzalni pravni nasledniki.

6Odločitev sodišča prve stopnje, ki je zavrglo predlog in razveljavilo izdani sklep ter opravljena dejanja zavarovanja, ne da bi se pred tem ukvarjalo z možnostjo nadaljevanja tega postopka z dediči dolžnice, ni pravilna. Dediči bodo lahko z morebitnimi pravnimi sredstvi tudi uveljavljali procesno napako, da je bil sklep o zavarovanju izdan tedaj, ko je bila dolžnica že mrtva. Odločba, ki se glasi na osebo, ki je med postopkom umrla, namreč ni absolutno nična oziroma (že sama po sebi) brez pomena.¹ Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da v skladu s podanimi napotki ustrezno postopa (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

7Ker upnik svojih pritožbenih stroškov ni ustrezno specificiral (zahteval je 70,00 EUR za materialne in poštne stroške skupaj), do povrnitve pritožbeni stroškov ni upravičen (smiselno drugi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

¹ Prim. A. Galič, Fizična oseba in sposobnost biti stranka v pravdnem postopku, Podjetje in delo, 2003, št. 6.