VSL Sklep V Kp 2234/2019

Pritožba državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

1Okrajno sodišče v Brežicah je s sklepom, navedenim v uvodu te odločbe, iz kazenskega spisa izločilo listine in dele listin, ki jih je podrobno navedlo ter odločilo, da se po pravnomočnosti tega sklepa izločene listine oziroma deli listin zaprejo v poseben ovitek in hranijo ločeno od drugih spisov.

2Zoper sklep je pritožbo vložila državna tožilka zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in sklep o izločitvi dokazov spremeni tako, »da vsi izločeni dokazi pod točko 1) ostanejo v spisu, podrejeno pa napadeni sklep o izločitvi dokazov razveljavi ter zadevo pošlje v novo odločitev«.

3Zagovornik obdolženega A. A., odvetnik B. B. iz Odvetniške družbe ... iz ..., je v odgovoru predlagal, »da pristojno sodišče pritožbo ODT Krško kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep Okrajnega sodišča v Brežicah«.

4Pritožba državne tožilke ni utemeljena.

5Pritožnica v vloženi pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje in posledično nepravilno uporabilo določbo 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter neupravičeno izločilo navedene dokaze, saj je bilo kaznivo dejanje storjeno v času, ko je bil obdolženi zaposlen v Ministrstvu za obrambo, storjeno je bilo v vojski oziroma pri opravljanju vojaške službe in je Specializirana enota vojaške policije (SEVP) bila pooblaščena za vodenje predkazenskega postopka in tudi za realizacijo odredbe Okrožnega sodišča v Krškem I Kpd 2234/2019 z dne 21. 1. 2019. Pritožbeno sodišče se s takšnim pritožbenim naziranjem ne more strinjati in pritrjuje pravilnim in tehtno obrazloženim zaključkom prvostopenjskega sodišča. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ugotovilo, da je bil obdolženec A. A. v Slovenski vojski zaposlen do 30. 9. 2018, očitano mu kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1 pa naj bi storil v času od 25. 4. 2014 do 30. 9. 2018 kot stotnik Slovenske vojske, zaposlen pri Ministrstvu za obrambo. Pravilno je ugotovilo tudi, da se je obdolženec s 1. 10. 2018 zaposlil pri E. d.o.o. in da mu je torej s tem dnem prenehal status vojaške osebe, kar je obrazložilo s sklicevanjem na posamezne določbe Zakona o obrambi (ZObr) v zvezi z drugim odstavkom 99. člena KZ-1¹ in pravilno ugotovilo, da je vojaška oseba tista oseba, ki opravlja vojaško službo (14. točka 5. člena ZZObr), da vojaško službo opravljajo pripadniki stalne sestave, vojaški obvezniki, ki so na služenju vojaškega roka, ter pripadniki rezervne sestave, kadar so vpoklicani v vojaško službo (prvi odstavek 47. člena ZObr) in da pripadnik stalne sestave postane vojaška oseba z dnem, ko nastopi delo v stalni sestavi vojske ali drugo delo, na katerem se opravlja vojaška služba in preneha biti vojaška oseba, ko preneha opravljati tako delo (48. člen ZObr).

6Ni mogoče odreči pravilnosti pritožbene teze, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v času, ko je bil obdolženec zaposlen pri Ministrstvu za obrambo, vendar pa pritožnica neutemeljeno navaja, da je bila tudi v obravnavani zadevi vojaška policija pristojna opraviti preiskovalna dejanja. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v točki 3 obrazložitve jasno navedlo, da upoštevaje določbo 158. člena ZKP v povezavi z razlago pojma vojaške osebe, vojaška policija lahko preiskuje kazniva dejanja, ki so jih v Slovenski vojski ali v ministrstvu, pristojnem za obrambo, storile vojaške ali civilne osebe, zaposlene v Slovenski vojski oziroma drug delavec, zaposlen na obrambnem področju oziroma oseba, napotena na misijo v tujini, in ima torej vojaška policija pooblastila policije v predkazenskem postopku, kot jih določa ZKP, vendarle le dotlej, dokler ima ta oseba status vojaške osebe. Temu pritrjuje tudi višje sodišče, saj vojaška policija po prvem odstavku 65. člena ZObr lahko preiskuje kazniva dejanja v vojski, za katera je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let, glede na obseg območja pristojnosti vojaške policije, ki izhajajo iz prvega odstavka 67. člena ZObr, pa zoper civilno osebo, ki ni zaposlena v Slovenski vojski oziroma na obrambnem področju, ne more voditi predkazenskega postopka, kar prepričljivo in tehtno navaja prvostopenjski sklep v točki 5 obrazložitve in na kar utemeljeno opozarja tudi zagovornik v odgovoru na pritožbo.

7Pravilen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da je obdolžencu s 1. 10. 2018 prenehal status vojaške osebe in da so bila zato preiskovalna dejanja, ki so bila opravljena s strani Specializirane enote vojaške policije po tem datumu, opravljena s strani nepristojnega organa. Zato je v izreku izpodbijanega sklepa navedene listine in dele listin na podlagi drugega odstavka 18. člena ZKP in drugega odstavka 435. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 83. člena ZKP, po uradni dolžnosti utemeljeno izločilo. Pravilno je namreč sklepalo, da je pooblastilo vojaške policije vezano na čas, ko le-ta določena preiskovalna dejanja izvaja in ne na čas, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, pri čemer ni mogoče oporekati ugotovitvi, da je bil zapisnik o sprejemu ustne ovadbe oziroma predlog za pregon zoper obdolženca sestavljen dne 16. 10. 2018, torej po tem, ko je obdolžencu delovno razmerje v Slovenski vojski že prenehalo in da so bila šele po 16. 10. 2018 opravljena vsa preiskovalna dejanja, ki jih je opravila Specializirana enota vojaške policije. Slednjega ne more sanirati niti s strani Okrožnega sodišča v Krškem izdana odredba za hišno preiskavo I Kpd 2234/2019 z dne 21. 1. 2019, s katero je preiskovalna sodnica sicer res odredila izvedbo preiskave prav kriminalistom Specializirane enote vojaške policije (odrejena je bila preiskava stanovanjske hiše A. A., poslovnih prostorov družbe E. d.o.o., ki jih le-ta uporablja, vozila Audi A6 z registrsko številko ... ter osebna preiskava A. A.), ko je očitno prišlo do spregleda podatka, da tedaj osumljeni A. A. v času izdaje odredbe za hišno preiskavo ni bil več vojaška oseba. Stališče prvostopenjskega sodišča kot ga je zavzelo v izpodbijanem sklepu, je zato po presoji višjega sodišča povsem pravilno.

8Pritožnica tudi ne more uspeti s trditvijo, da 158.a člen ZKP med drugim določa, da policisti posebnega oddelka izvršujejo pooblastila iz prvega odstavka tega člena tudi glede oseb, ki so imele v času storitve kaznivega dejanja status uradne osebe, pa jim je ta status kasneje prenehal in da bi bilo potrebno to določbo analogno primerjalno uporabiti tudi v danem primeru, kar pa po oceni pritožbenega sodišča ni dopustno. 158.a člen ZKP, kot to pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, res natančno določa, katere so tiste uradne osebe, ki so imele v času storitve kaznivega dejanja status uradne osebe, ki jih lahko policisti Posebnega oddelka preiskujejo tudi, če jim je ta status kasneje prenehal². Za vojaške osebe takšne izjeme ne določa niti ZKP, niti ZObr, zato je pritrditi prvostopenjskemu sodišču tudi glede prepričljivih in obširnih zaključkov 4. točke razlogov sklepa, ki se izpodbija s to pritožbo, saj bi po presoji pritožbenega sodišča temu nasprotna razlaga pomenila nedopustno in nezakonito širjenje pooblastil vojaške policije.

9Ker pritožnica s pritožbo ni niti omajala niti ovrgla pravilnih zaključkov prvostopenjskega sodišča, je pritožbeno sodišče njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP), saj tudi ni ugotovilo kršitev, ki jih sicer ugotavlja po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP).

¹ Ta določa, da se za vojaško osebo štejejo vojak, častnik, podčastnik in vojaški uslužbenec, ki poklicno opravlja vojaško službo, vojak na obveznem ali prostovoljnem služenju vojaškega roka ter obveznik obvezne ali pogodbene rezerve, ko opravlja vojaško službo
² To so uradna oseba zaposlena v policiji, v z zakonom določenem pristojnem organu v ministrstvu, pristojnem za obrambo, ki ima pooblastila policije v predkazenskem postopku, ali uradna oseba, ki ima pooblastila policije v predkazenskem postopku in je napotena na misijo v tujini, ali uradna oseba Slovenske obveščevalno-varnostne agencije ali Obveščevalno varnostne službe ministrstva, pristojnega za obrambo