158. člen ZKP

Obveščevalno-varnostna služba je bila pristojna za vodenje predkazenskega postopka, saj se je obsojenki očitalo preslepitveno ravnanje v zvezi z uveljavljanjem povračila stroškov, ki so izhajali iz njene zaposlitve na MORS, kar predstavlja kaznivo dejanje, izvršeno v ministrstvu, pristojnem za obrambo, in torej spada med dejanja, za katera 158. člen ZKP ureja posebna pravila glede pristojnosti za vodenje predkazenskega postopka. Ukrep, ki je bil zakonito odrejen na podlagi prvega odstavka 149.b člena ZKP, ne pomeni neosredotočenega in izključno preventivnega pridobivanja in hrambe podatkov. Zgolj zato, ker je operater posredoval tudi podatke, ki jih sodišče ni zahtevalo in ki niso bili v ničemer zlorabljeni, pridobljeni dokazi še niso nezakoniti.

Pristojna organa iz prvega odstavka 158. člena ZKP lahko kakršnakoli policijska pooblastila z namenom preiskovanja kaznivih dejanj, izvršenih v Slovenski vojski ali v ministrstvu, pristojnem za obrambo, izvršujeta le v primeru oziroma do trenutka, ko ima domnevni storilec (še) v času izvajanja teh pooblastil status vojaške osebe ali civilne osebe, zaposlene v Slovenski vojski oziroma drugega delavca, zaposlenega na obrambnem področju oziroma osebe, napotene na misijo v tujini.

Sodišče prve stopnje je predlog obdolženega A. A. za izločitev dokazov prejelo na predobravnavnem naroku dne 28. 10. 2016 in nadaljevanju slednjega dne 25. 11. 2016. Predobravnavni narok je sodišče opravilo na podlagi XIX.a poglavja določb ZKP in obdolženca med drugim poučilo tudi, da lahko na naroku, če ne prizna krivde, predlaga izločitev nedovoljenih dokazov. Na podlagi 285.e člena, ki je umeščen v XIX.a poglavje ZKP, pa je prvostopenjsko sodišče tudi vsebinsko odločilo o obdolženčevem predlogu za izločitev dokazov in ker ima po določbi drugega odstavka 285.e člena ZKP obdolženec pravico do pritožbe, slednjo sodišče druge stopnje tudi vsebinsko obravnava.

V kolikor policisti, ki ne opravljajo nalog kot pooblaščene osebe za raziskavo določenega kaznivega dejanja, opravijo med drugim razgovor z osebo, ki kasneje nastopa kot osumljenka, tej osebi niso dolžni dati pravnega pouka po četrtem odstavku 148. člena ZKP. Razgovor opravljajo kot delavci organa, pri katerem se je pojavil sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in ne kot pooblaščeni policisti, ki bi ta sum raziskovali.

Kriminalistični oddelek obveščevalno-varnostne službe lahko na podlagi 158. člena ZKP pri opravljanju nalog v zvezi s kaznivimi dejanji uporabi predpise in dovoljene posebne ukrepe tako, kot je to skladno z zakonom določeno za policijo. Zakon o nalogah in pooblastilih policije pa v 33. členu med pristojnostmi policije omenja tudi zbiranje obvestil, vabljenje, ugotavljanje identitete oseb, izvajanje prepoznave oseb po fotografijah, zbiranje in obdelovanje podatkov. OVS MORS ima zakonsko podlago za izvajanje pooblastil skladno z Zakonom o obrambi. V 32. členu Zakona o obrambi je med varnostnimi nalogami na obrambnem področju pod drugo alinejo navedeno tudi preiskovanje kaznivih dejanj v skladu z zakonom, slednje pa se nedvomno nanaša na ZKP kot posebni procesni zakon s tega področja. In prav na podlagi ZKP se vodi kazenski postopek zoper obdolženo, pooblastila OVS MORS pa se - ob podanih razlogih za sum, da je storjeno kaznivo dejanje v Slovenski vojski ali v ministrstvu, pristojnem za obrambo - ne nanašajo le na vojaške osebe, kot so te definirane v 5. členu Zakona o obrambi, temveč tudi na civilne osebe, zaposlene v Slovenski vojski oziroma druge delavce, zaposlene na obr

Kadar so podani razlogi za sum, da je kaznivo dejanje v Slovenski vojski ali v ministrstvu, pristojnem za obrambo, storila vojaška oseba, zaposlena v Slovenski vojski, ima z zakonom določen pristojni organ v Ministrstvu, pristojnem za obrambo (nekatera) pooblastila policije v predkazenskem postopku, ki jih določa ZKP, torej tudi pooblastila po 148. členu ZKP. Skladno z ZObr ima taka pooblastila Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo.

Zgolj dejstvo, da so organi odkrivanja na njivi obdolženčevega očeta našli rasti 28 stebel indijske konoplje, ne da bi bila podana kakršnakoli okoliščina, ki bi nakazovala, da jo je posadil ravno obtoženec, ne zadošča za uvedbo preiskave. Podana bi morala biti tudi kaka druga okoliščina, ki bi utemeljevala sum, da je obdolženec in ne kdo drug iz kroga oseb, ki so njivo obdelovale, storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 245. člena KZJ.

Zasebno tožbo je šteti kot zahtevo za preiskavo, ker gre za kaznivo dejanje, za katero je predpisana kazen zapora, večja od pet let. Zato je v tem primeru zasebno tožbo treba podati preiskovalnemu sodniku.

Ker se preiskovalni sodnik ni strinjal z zahtevo zasebnega tožilca za uvedbo preiskave, je senat sodišča prve stopnje iz 23. čl. ZKP uvedel preiskavo zaradi utemeljenega suma, da so obdolženci storili kaznivo dejanje zlorabe položaja (pravic) odgovorne osebe po čl. 133/2 KZS, neupravičenega dajanja daril po čl. 145/2 KZS, neupravičenega sprejemanja daril po čl. 144/2 KZS ter pomoči h kaznivemu dejanju po čl. 133/2 KZS v zvezi s čl. 24 KZJ. Sodišče druge stopnje je pritožbe zagovornikov zavrnilo kot neutemeljene.