VSL Sklep I Ip 1358/2020

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sodnemu izvedencu in cenilcu A. A. za opravljeno delo odmerilo nagrado in nadomestilo za stroške v znesku 474,60 EUR (točka 1). V 2. točki izreka je odločilo, da se od izplačila obračuna in plača 8,85 % prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevek za zdravstveno varstvo in zavarovanje. V točki 3 je sodišče ugotovilo, da cenilec ni zavezanec za DDV.

2Zoper sklep vlaga po svojem pooblaščencu pritožbo dolžnica in uveljavlja, da je sodišče prekršilo pravico do izjave v postopku s tem, ko je izdalo izpodbijani sklep, ne da bi dolžnici pred tem omogočilo, da se o priglašenih stroških izvedenca izjavi. S tem je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Uveljavlja tudi kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sklepa ni mogoče preizkusiti, saj sklepu ni bil priložen stroškovnik izvedenca. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3Upnik je podal odgovor na pritožbo in predlagal zavrnitev dolžničine pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Uradni list RS št. 26/99 s spremembami) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Uradni list RS št. 51/98 s spremembami).

6Očitana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke, posledično tudi iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ni podana. Iz spisa namreč izhaja, da je bilo pooblaščencu dolžnice skupaj z izpodbijanim sklepom vročeno tudi vabilo na izjavo cenilnega mnenja, dopis upniku in dolžnici ter vlogi na red. št. 61 in 63 spisa. Na red. št. 61 spisa se nahaja obračun stroškov cenilca, ki je opravil cenitev ter na red. št. 63 spisa odgovor na pripombe dolžnice s strani sodne izvedenke in cenilke B. B. Neutemeljeni so tako očitki dolžnice v pritožbi, da ji obračun stroškov cenilca ni bil vročen skupaj z izpodbijanim sklepom.

7Od povprečno skrbne osebe se pričakuje, da bo preverila, ali se prejeto pisanje ujema z navedbo o njeni vsebini na ovojnici in da bo o morebitnih napakah nemudoma obvestila sodišče. V nasprotnem primeru bi tako potrdilo o vročitvi praktično izgubilo svoj pomen. Kljub dejstvu, da prihaja do napak pri odpravi sodnih pisanj (stranka dejansko ne prejme vseh pisanj, ki so navedena na ovojnici), bi pooblaščenec dolžnice ob prejemu pisanja moral preveriti, ali so v njem dejansko tista pisanja, ki so navedena na vročilnici pod „vsebina“. V primeru neskladja med navedbo o vsebini pošiljke na vročilnici in dejansko vsebino, pa bi pooblaščenec moral to nemudoma sporočiti sodišču, česar pa ni storil niti ne trdi, da bi to storil v pritožbi¹.

8Podana tudi ni očitana kršitev pravice do izjave s tem, ko dolžnica meni, da bi se pred izdajo izpodbijanega sklepa morala seznaniti s stroški cenilca in naj bi po njeni oceni sodišče kršilo 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Zahteva po kontradiktornem postopku kot izrazu pravice do enakega varstva pravic mora biti spoštovana v postopku. Vsaka stranka mora imeti možnost predstaviti svoja stališča in predlagati dokaze pod pogoji, ki jo ne postavljajo v vsebinsko slabši položaj v primerjavi z nasprotno stranko. Stranki mora biti tako zagotovljena možnost, da se izjavi o navedbah in dokazih nasprotne stranke².

9Po podatkih spisa je bil pooblaščencu dolžnice skupaj z izpodbijanim sklepom vročen obračun stroškov cenilca, poziv na podajo pripomb na cenilno mnenje in cenilno mnenje. S stroškovnikom sodnega cenilca se je tako dolžnica seznanila skupaj s izpodbijanim sklepom in bi morebitne nepravilnosti lahko uveljavljala v pritožbi zoper izpodbijani sklep, saj je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa navedlo, katere od priglašenih stroškov cenilca je priznalo po Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS št. 84/2018, v nadaljevanju Pravilnik). Sklep o odmeri stroškov cenilca je odločba, v kateri sodišče prizna in odmeri stroške za opravljeno delo cenilcu, izdaja tega sklepa pa dolžnici še ne nalaga (v tem trenutku) nobene obveznosti. Priznani in odmerjeni stroški cenilca namreč niso z izpodbijanim sklepom naloženi v plačilo dolžnici po 5. odstavku 38. člena ZIZ, zato dolžnica v tej fazi postopka tudi ne more uveljavljati pravno pomembnih dejstev, do katerih bi se sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa o odmeri stroškov cenilcu moralo opredeliti. Odmero stroškov cenilca opravi sodišče na podlagi podatkov spisa in določb Pravilnika, ker je odvisna le od trajanja in zahtevnosti izdelave mnenja. Pred izdajo sklepa o odmeri stroškov cenilca zato ni potrebno stroškovnika cenilca vročati dolžnici v izjavo.

10V skladu z 249. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ima izvedenec/cenilec pravico do povračila potnih stroškov in stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi pravico do nagrade za to delo. Podobno določa tudi 8. poglavje Pravilnika (poglavje: Plačilo za opravljeno delo in povrnitev stroškov), po katerem imajo izvedenci/cenilci pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povrnitve stroškov v zvezi z delom. Izvedenec oziroma cenilec je na podlagi omenjenih zakonskih določb upravičen tako do povrnitve stroškov kot do nagrade glede na opravljeno storitev. Stroške cenilca najprej krije upnik na podlagi določbe 1. odstavka 38. člena ZIZ, po 5. odstavku 38. člena ZIZ pa je dolžnik na upnikovo zahtevo dolžan povrniti le tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Z izpodbijanim sklepom tako stroški cenilca niso naloženi dolžnici v plačilo, temveč so odmerjeni v skladu s Pravilnikom za opravljeno delo in predstavljajo razmerje med cenilcem in sodiščem. Morebitna dejstva dolžnice v zvezi s stroški cenilca, ki v njen položaj (še) ne posegajo in ga ne poslabšujejo, so tako nerelevantna. V takšnem primeru pa ni dolžnost sodišča, da se s takšnimi navedbami seznani in se do njih opredeli.

11Iz navedenih razlogov je zato odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita, pritožba dolžnice pa neutemeljena (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12Dolžnica v pritožbenem postopku ni uspela, zaradi česar sama krije svoje stroške pritožbenega postopka na podlagi določbe 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

¹ Sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 325/2011 z dne 8. 12. 2011.
² Odločbi Ustavnega sodišča RS Up-2307/2005 in Up-678/2006.