VSL Sodba in sklep I Cpg 299/2020

I. Dopolnitev pritožbe tožene stranke z dne 14. 5. 2018 se zavrže.

II. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana odločba:

1. v točki III. izreka delno spremeni tako, da se ta v celoti glasi kot sledi:

1. „Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78157/2015 z dne 2. 7. 2015 ostane v prvem odstavku izreka v veljavi glede plačila:

- 5.683,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2014 dalje do plačila,

- 7.581,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 10. 2014 dalje do plačila,“

- 9.856,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2014 dalje do plačila,

- 6.411,99 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2014 dalje do plačila,

- 5.950,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 1. 2015 dalje do plačila,

- 5.622,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 2. 2015 dalje do plačila,

- 6.134,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 4. 2015 dalje do plačila,

-13.732,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2015 dalje do plačila,

- 4.594,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 7. 2015 dalje do plačila, zakonskih zamudnih obresti od 51.761,53 EUR od 15. 6. 2015 do 29. 6. 2015 in od 34.594,07 EUR od 30. 6. 2015 do 8. 7. 2015,

- 6.588,53 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2015 dalje do plačila,

Tretji odstavek izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78157/2015 z dne 2. 7. 2015 se razveljavi.

V preostalem delu, v katerem sodišče navedenega sklepa v prvem odstavku izreka ni obdržalo v veljavi ali ni bil razveljavljen v točki II. ali ni bil postopek izvršbe ustavljen s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78157/2015 z dne 25. 8. 2015, se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78157/2015 z dne 2. 7. 2015 v prvem odstavku razveljavi in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.“

2. v točki IV. izreka delno spremeni tako, da se ta v celoti glasi kot sledi:

1. „Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 95714/2015 z dne 18. 8. 2015 ostane v prvem odstavku izreka v veljavi glede plačila:

- 7.441,76 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 8. 2015 do plačila in zakonskimi zamudnimi obrestmi od 80.840,07 EUR od 15. 8. 2015 do 19. 8. 2015,

- 6.510,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 9. 2015 do plačila.

Tretji odstavek izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 95714/2015 z dne 18. 8. 2015 se razveljavi.

V preostalem delu, v katerem sodišče navedenega sklepa v prvem odstavku izreka ni obdržalo v veljavi ali ni bil postopek izvršbe ustavljen s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 95714/2015 z dne 9. 9. 2015, se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 95714/2015 z dne 18. 8. 2015 v prvem odstavku razveljavi in se tožbeni zahtevek v tem delu zavrne.“

3. v točki V./2. izreka razveljavi ter

4. v VI. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v 15 dneh plačati izvršilne in pravdne stroške postopka v znesku 1.841,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

III. V preostalem delu se pritožba proti III./1., IV./1. in V./1. točki izreka izpodbijane sodbe zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške povezane s pravnimi sredstvi in je dolžna toženi stranki v 15 dneh plačati stroške pravnih sredstev v znesku 4.199,69, EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Dosedanji potek postopka

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo popravilo prepis zvočnega posnetka glavne obravnave z dne 20. 1. 2017 tako, da je v prepisu v celoti upoštevalo pripombe tožene stranke z dne 24. 2. 2017 (I. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78157/2015 z dne 2. 7. 2015 je v prvem odstavku izreka razveljavilo za znesek 17.167,46 EUR in v tem delu ustavilo postopek (II. točka izreka). Odločilo je, da v veljavi vzdrži:

- prvi odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 78157/2015 z dne 2. 7. 2015 za znesek 158.253,80 EUR s pripadki ter tretji odstavek navedenega sklepa (III./1. in III./2. točka izreka),

- prvi odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 95714/2015 z dne 18. 8. 2015 za znesek 73.395,83 EUR s pripadki ter tretji odstavek navedenega sklepa (IV./1. in IV./2. točka izreka) in

- prvi odstavek sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 15324/2016 z dne 18. 2. 2016 za znesek 20.808,25 EUR s pripadki ter tretji odstavek navedenega sklepa (V./1. in V./2. točka izreka).

V preostalih delih je sodišče prve stopnje prve odstavke navedenih sklepov o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v teh delih zavrnilo (tretji neoštevilčeni odstavki III., IV. in V. točke izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 13.181,63 EUR s pripadki (VI. točka izreka). Sodišče prve stopnje je presodilo, da je zahtevek tožeče stranke za plačilo za opravljene storitve v pretežnem delu utemeljen. Ugovoru tožene stranke za znižanje plačila zaradi stvarnih napak je ugodilo le delno, v višini 759,19 EUR zaradi nedobave papirne konfekcije v juniju 2014.

2Proti ugodilnemu delu sodbe in odločitvi o stroških je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo zaradi kršitev določb pravdnega postopka (1. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).¹ Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Podredno pa je pritožbenemu sodišču predlagala, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3Višje sodišče v Ljubljani je 20. 12. 2018 s sodbo I Cpg 639/2017 zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo izpodbijano sodbo. Tožena stranka je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

4Vrhovno sodišče je s sklepom III Ips 58/2019 z dne 19. 5. 2020 reviziji ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (I. točka izreka). Odločitev o stroških postopka je pridržalo za novo sojenje (II. točka izreka).

Glede zavrženja dopolnitve pritožbe z dne 14. 5. 2018

5Sodišče prve stopnje je izpodbijano sodbo pooblaščencu tožene stranke vročilo 27. 3. 2017. Naslednjega dne je začel teči petnajstdnevni pritožbeni rok,² ki se je iztekel 11. 4. 2017. Tožena stranka je dopolnitev pritožbe na sodišče vložila 14. 5. 2018. Ker je tožena stranka dopolnitev pritožbe na sodišče vložila po poteku pritožbenega roka iz prvega odstavka 333. člena ZPP, jo je pritožbeno sodišče kot prepozno zavrglo (346. člen ZPP).

Glede pritožbe zoper sodbo

6Pritožba je delno utemeljena.

Okvir spora in dejansko stanje

7Pravdni stranki sta bili v poslovnem razmerju na podlagi sklenjene Pogodbe o izvajanju storitev čiščenja prostorov in opreme ter notranjega transporta s prevzemom in spremstvom bolnikov ter službe receptorja z dne 1. 20. 2010 s pripadajočimi aneksi (priloga B21 vodilnega spisa; v nadaljevanju: Pogodba). Sklenitev Pogodbe je bila posledica uspešnega sodelovanja tožeče stranke na javnem razpisu tožene stranke, ki je bil objavljen na Portalu javnih naročil 14. 5. 2010 pod številko 01. Predmet Pogodbe je bilo opravljanje storitev čiščenja in transporta ter receptorskih storitev v Splošni bolnišnici A. (toženi stranki), pri čemer se je tožeča stranka zavezala, da bo te storitve izvajala strokovno in kvalitetno skladno z zahtevami določenimi v Pogodbi in razpisni dokumentaciji (priloga B25 vodilnega spisa), tožena pa, da bo tožeči stranki mesečno, na podlagi izstavljenih računov, plačevala dogovorjeni znesek za opravljene storitve.

8Tožeča stranka je v tem postopku vtoževala plačilo več delno neplačanih računov za opravljene storitve v obdobju od junija 2014 do decembra 2015. Tožena stranka je zahtevku nasprotovala. Podala je ugovor znižanja pogodbeno dogovorjenega plačila zaradi stvarnih napak. Trdila je, da tožeča stranka storitev ni izvajala skladno z dogovorom, ker ni zagotavljala vodenja in nadzora s strani ustrezno strokovno usposobljene osebe, ni zagotavljala zahtevane dnevne prisotnosti 70 oseb, ni izvajala številnih receptorskih storitev, ni znižala stroškov storitev v času zaprtja posameznih oddelkov, kot je to predvideno v Pogodbi, in v juniju 2014 ni dobavila papirne konfekcije.

9Poslovno razmerje med pravdnima strankama ima značilnosti podjemne pogodbe. S podjemno pogodbo se podjemnik (tožeča stranka) zavezuje opraviti določen posel, naročnik (tožena stranka) pa se zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen Obligacijskega zakona, v nadaljevanju: OZ).³

10Skladno z določilom drugega odstavka 635. člena OZ lahko naročnik, če je o napakah pravočasno obvestil podjemnika, z ugovorom zoper njegov zahtevek za plačilo uveljavlja svojo pravico, do znižanja plačila. Iz pojasnjenega tako izhaja, da lahko naročnik uveljavlja znižanje plačila, če ima opravljeno delo napako in je to napako naročnik pravočasno grajal.

11Podjemnikova storitev ima značilnost obligacije rezultata. Zato podjemnik nosi tveganje, da bo rezultat dosegel. Velja, da predmet podjemnikove obveznosti ni samo delo, ki ga opravlja podjemnik, da bi končal posel, ki se ga je zavezal opraviti, ampak šele končni rezultat, ki se ga je zavezal opraviti, torej opravljeno delo.⁴ Praviloma se tako pri podjemni pogodbi kot stvarna napaka šteje nepravilnost, ki jo ima oziroma je vidna na opravljenem delu.

12Ne glede na navedeno stališče, pa slednje velja le pod predpostavko, da se glede načina izvajanja dela podjemnika stranki nista drugače dogovorili. Iz prvega odstavka 626. člena OZ namreč izhaja, da je podjemnik dolžan delo izvršiti po dogovoru in po pravilih posla. To pomeni, da v kolikor se pogodbeni stranki dogovorita glede načina izvajanja storitev, ki so predmet podjemne pogodbe, in je izvajalcu znan specifično izražen končni interes naročnika, je izvajalec pri načinu izvajanja svojih storitev vezan na dogovorjen način izvajanja storitev in je z njim omejen. Navodila naročnika podjemniku tako lahko postanejo opredelilni element vsebine izpolnitve podjemnika in odstopanje od teh pogojev pomeni nepravilnost v izpolnitvi.⁵

13Ugovori o obstoju napak na izvršenih delih, ki so relevantni v pritožbenem postopku, so se nanašali na tri sklope pogodbenih del, in sicer na nezagotavljanje dnevne prisotnosti 70 delavcev, na nezagotavljanje vsaj ene strokovno usposobljene osebe s končano VII. stopnjo izobrazbe za vodenje in nadzor nad izvajanjem storitev čiščenja in transporta in na pomanjkljivo izvajanje receptorskih storitev.

14Glede odločitve sodišča prve stopnje o (ne)utemeljenosti ostalih ugovorov tožene stranke za znižanje plačila zaradi zaprtja oddelkov, nekvalitetne izvedbe del in nedobave papirne konfekcije v juniju 2014, je tožena stranka v pritožbi izrecno navedla, da odločitvam sodišča prve stopnje o navedenih ugovorih ne nasprotuje. Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z odločitvami sodišča prve stopnje glede navedenih ugovorov ni ugotovilo nobenih nepravilnosti, je v tem delu v celoti sledilo razlogom in zaključkom sodišča prve stopnje.

Glede nezagotavljana dnevne prisotnosti 70 delavcev tožeče stranke

15Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožeča stranka dogovorjene storitve izvajala z manjšim številom delavcev, kot je bilo zahtevano. Razlogi sodišča prve stopnje so prepričljivi in logični (21. točka obrazložitve izpodbijane odločbe). Pritožbeno sodišče jim v celoti sledi. Neprepričljiva izpoved priče B. D.⁶ in „goli“ poimenski seznam delavcev, ki so bili pri tožeči stranki zaposleni v posameznem mesecu (priloge A16 do A18 vodilnega spisa ter prilogi A25 in A26 pridruženega spisa I Pg 461/2015), ob izpisih prisotnosti delavcev tožeče stranke iz registracijske ure (priloge B32 do B146 vodilnega spisa ter B32 in B34⁷ pridruženega spisa I Pg 461/2015), zapisnikih o prisotnosti delavcev tožeče stranke na sklicanih zborih delavcev ter prepričljivi izpovedbi zakonitega zastopnika tožene stranke, ne omogočata zaključka, da je tožeča stranka dnevno zagotavljala prisotnost dogovorjenega števila delavcev.

16V tem primeru tožena stranka izvaja dejavnost splošne bolnišnice. Torej je logično, da je zahtevan standard čistoče bistveno višji kot pri drugih naročnikih, saj gre za ničelno toleranco glede napak in nedoslednosti. Zaradi izogibanja vsakršnim tveganjem nastanka bolnišničnih okužb ter različnih potreb po dnevnem obsegu čiščenja, je potrebna prisotnost zahtevanega velikega števila izvajalcev, da se lahko čiščenje opravlja tekoče in brez vsakih napak. Temu interesu tožene stranke so bili prilagojeni tudi pogoji glede načina izvajanja čiščenja v razpisni dokumentaciji (glej str. 48 do 58 Priloge B25 vodilnega spisa), ki se jih je tožeča stranka s podpisom Pogodbe zavezala spoštovati in izvajati (5. člena Pogodbe). Določen je bil obseg, pogostost in način čiščenja. Zahtevano je bilo skupno dnevno število zaposlenih in opredeljen delovni čas transportne ekipe. Opredeljeno je bilo, da mora tožeča stranka imeti usposobljen kader za izvajanje storitev čiščenja in transporta tako, da je pri ponudniku namensko zaposlenih toliko oseb s končano osnovno šolo, da bo zagotovljena dnevna prisotnost 70 oseb. Navedeno je tudi po kakšni časovni dinamiki poteka zagotovitev 70 oseb dnevno.

17Iz pojasnjenega tako izhaja, da sta se pravdni stranki natančno dogovorili glede načina, obsega in pogostosti izvajanja storitev. Tožeči stranki glede na to, da je bila nasprotna stranka splošna bolnišnica ni mogel ostati neznan niti končni interes naročnika – kakovostno, tekoče in natančno izvajanje storitev čiščenja in transporta. Zato je bila tožeča stranka pri načinu izvajanja svojih storitev vezana na dogovorjen način izvajanja storitev in je bila z njim omejena. Torej je treba v konkretnem primeru šteti izvajanje pogodbeno dogovorjenih storitev z manjšim številom delavcev od dogovorjenega kot stvarno napako.

18Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka pravočasno grajala opravljanje dogovorjene storitve z nezadostnim številom delavcev že zato, ker tožeči stranki dejstvo, da ni zagotavljala dogovorjene dnevne prisotnosti njenih delavcev skladno z dogovorjeno časovno dinamiko, ni moglo ostati neznano (636. člen OZ). Tožena stranka je tožečo stranko na pomanjkljivosti pri opravljanju storitev opozorila že na sestanku 2. 7. 2014 (glej zapisnik sestanka z dne 2. 7. 2014; priloga B29 vodilnega spisa) ter jo tudi pozvala na odpravo nepravilnosti in ji dala za to primeren rok.⁸ Tožeča stranka v danem roku nepravilnosti ni odpravila. Pritožbeno sodišče še dodaja, da v tem primeru upoštevajoč naravo obveznosti tožeče stranke (izvajanje vsakodnevnega čiščenje bolnišnice) odprava napake za nazaj, torej izvedba vsakodnevnega čiščenja v preteklem mesecu z zadostnim številom delavcev, niti teoretično ni bila mogoča. Zato tožena stranka tožeči stranki za odpravo napake za nazaj ni bila dolžna dati primernega roka. Prav tako pa tožena stranka po danem prvem opozorilu in roku za pravilno izpolnitev svojih obveznosti ni bila dolžna vsakič posebej tožečo stranko opozarjati na pomanjkljivosti pri izvedbi storitev in ji dajati novih rokov za njihovo odpravo.⁹ Tako se izkaže, da je tožena stranka pravilno in pravočasno grajala očitano napako.

19Upoštevajoč pojasnjeno sta tako izpolnjeni obe predpostavki za uveljavljanje znižanja plačila po drugem odstavku 635. člena OZ. Plačilo se zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako (640. člen OZ).

20Iz prvega odstavka 12. člena Pogodbe izhaja, da je bila mesečno dogovorjena cena za vse storitve 76.188,42 EUR plus DDV, pri čemer se je ta znesek enkrat letno usklajeval (drugi odstavek 12. člena Pogodbe). Tako je znašala mesečno dogovorjena cena za storitve v letu 2014 83.292,04 EUR plus DDV (skupaj 101.616,29 EUR), v letu 2015 pa 83.458,63 EUR plus DDV (skupaj 101.819,53 EUR). Pogodbeno dogovorjena cena predstavlja vrednost izvršene storitve brez napake. Ker pa je tožena stranka v specifikacijah računov¹⁰ (glej priloge B6 do B8, vodilnega spisa in prilogi B6 in B17 pridruženega spisa I Pg 461/2015) kot vrednost izvršene storitve brez napak za posamezni mesec, v katerem je uveljavljala znižanje plačila zaradi napake, navedla nižjo vrednost, je sodišče pri odločitvi skladno z določilom prvega odstavka 2. člena ZPP¹¹ upoštevalo s strani tožene stranke navedeno vrednost. Tako je sodišče pri odločitvi upoštevalo, da je mesečna vrednost storitve brez napake, torej vrednost storitve, če bi jo tožeča stranka izvedla ob spoštovanju dogovorjene dnevne prisotnosti 70 delavcev, znašala le 81.637,88 EUR.

21Tožena stranka je v svojih vlogah pojasnila, da vrednost storitve z napako predstavlja vrednost storitve brez napak zmanjšano za vrednost, ki odpade na manjkajoče število delavcev. Nadalje je pojasnila tudi kako je izračunala vrednost opravljenih storitev z napakami, in sicer je na podlagi izpisov prisotnosti delavcev iz registracijske ure izračunala koliko delavcev je bilo v posameznem mesecu povprečno dnevno prisotnih¹² ter nato za odstotek manjkajočih delavcev znižala dogovorjeno ceno za opravljene storitve. Tožeča stranka s strani tožene stranke izračunani povprečni prisotnosti njenih delavcev ni konkretno nasprotovala.¹³

22V tem primeru ni dvoma, da je bila pogodbena cena prilagojena zahtevam za izvajanje storitev s 70 delavci, čeprav je bila določena na očiščeni m2. Tudi v ceno na m2 je namreč vključen strošek predvidenega števila zaposlenih. Glede na to, da sta v specifikacijah zavrnitev računov jasno izražena tako vrednost opravljene storitve brez napake kot tudi povprečna mesečna dnevna prisotnost delavcev, je ob upoštevanju s strani tožene stranke pojasnjenega načina izračuna vrednosti storitve z napako slednjo mogoče izračunati z enostavno računsko operacijo (procentni račun).¹⁴ Zato izostanek izrecne navedbe vrednosti storitve z napako za mesece junij, julij in avgust 2014 ter maj in junij 2015 v tem primeru ne more iti v škodo tožene stranke. Iz preglednice izhaja vrednost stvari brez napake in povprečno število dnevno prisotnih delavcev za posamezni mesec kot izhaja iz specifikacij zavrnitev računov ter izračunana vrednost storitve z napako. Vrednost storitve z napako je izračunana po postopku kot je opisan v opombi 14 te sodbe. Pri izračunu za mesec julij 2014 je upoštevano, da tožeča stranka ni zagotavljala dogovorjenega števila delavcev le do 22. 7. 2014.

23Glede na pojasnjeno je tako tožena stranka iz razloga nezagotavljanja dogovorjene dnevne prisotnosti delavcev ugovarjala znižanje plačila (razliko med vrednostjo opravljenih storitev brez napake in z napako) za mesec junij 2014 v višini 30.147,56 EUR, za mesec julij 2014 v višini 23.646,69 EUR za mesec avgust 2014 v višini 32.305,28 EUR, za mesec maj 2015 v višini 28.398,32 EUR in za mesec junij 2015 v višini 31.045,72 EUR. S tem je tožena stranka po presoji pritožbenega sodišča zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede uveljavljene višine znižanja plačila zaradi nezagotavljanja dogovorjenega števila delavcev za mesece junij, julij in avgust 2014 ter maj in junij 2015. Podala je trditve o vrednosti storitve brez napake, o vrednosti storitve z napako ter o višini znižanja (razliki med vrednostjo storitev brez in z napako) Trditevno breme o morebitni neustreznosti vrednosti storitve z napako je tako prešlo na tožečo stranko.

24Tožeča stranka je s strani tožene stranke določenim vrednostim storitev z napako nasprotovala. Pavšalno je trdila, da izračun ni ustrezen, ker pogodbeno dogovorjena cena za storitve čiščenja in transporta ni sestavljena samo iz stroškov dela, ampak tudi iz stroškov materiala, amortizacije sredstev itd., poleg tega pa ni določena enotno za čiščenje in transport, ampak za vsako od teh dejavnosti posebej. Kako bi navedene okoliščine vplivale na izračun vrednosti storitev z napako tožeča stranka ni pojasnila. Niti ni zatrjevala, da se zaradi opravljanja storitev z manjšim številom delavcev višina ostalih stroškov, ki naj bi bili upoštevani pri določitvi pogodbene cene za opravljene storitve (materialni, amortizacija), ni spremenila. Prav tako ni z ničemer pojasnila kakšna je razlika med sestavo cen določenih za čiščenje in transport ter kako to vpliva na s strani tožene stranke zatrjevano vrednost storitve z napako. Glede na navedeno tako tožeča ni zadostila svojemu trditvenemu bremenu glede neustreznosti s strani tožene stranke zatrjevane vrednosti storitve z napako.

25Upoštevajoč vse navedeno je tako ugovor tožene stranke za znižanje plačil, in sicer za mesec junij, julij in avgust 2014 ter maj in junij 2015 utemeljen.

Glede nezagotavljana osebe s VII. stopnjo izobrazbe diplomirani sanitarni inženir z izkušnjami na področju hospitalne higiene

26Med pravdnima strankama ni bilo sporno, da B. D., ki je opravljala naloge vodenja in nadzora nad izvajanjem storitev čiščenja in transporta ni imela s strani tožene stranke zahtevane VII. stopnje izobrazbe sanitarni inženir z izkušnjami na področju hospitalne higiene. B. D. namreč ima V. stopnjo izobrazbe – gimnazijski maturant.

27Kot je bilo že pojasnjeno tožena stranka izvaja dejavnost splošne bolnišnice, zato je zahtevan standard čistoče bistveno višji kot pri drugih naročnikih, saj gre za ničelno toleranco glede napak in nedoslednosti. Zaradi izogibanja vsakršnim tveganjem nastanka bolnišničnih okužb je tožena stranka od osebe, ki opravlja naloge vodje in nadzora nad izvajanjem storitev čiščenja in transporta pričakovala zavedanje o vseh tveganjih za bolnišnične okužbe ter poznavanje kontrolnih in intervencijskih postopkov. Temu interesu tožene stranke, ki tožeče stranki ni mogel ostati neznan, je bila tudi prilagojena zahteva tožene stranke v razpisni dokumentacije glede izobrazbe ter delovnih izkušenj osebe, ki bo opravljala naloge vodenja in nadzora nad storitvami čiščenja in transporta. Določeno je bilo da mora imeti oseba, ki bo opravljala naloge vodenja in nadzora nad izvajanjem storitev, VII. stopnjo izobrazbe sanitarni inženir z izkušnjami na področju hospitalne higiene, da mora biti ta oseba stalno dosegljiva pooblaščeni osebi naročnika (stalno prisotna v bolnišnici od ponedeljka do petka od 7:00 do 15:00) ter da mora biti v primeru njene odsotnosti zagotovljeno njeno nadomeščanje z osebo enake izobrazbe. Zato tudi zahtevana lastnost izvajalca (izobrazba nadzorne osebe) v tem konkretnem primeru predstavlja rezultat podjemne pogodbe. Posledično predstavlja odstop od te zahteve napako izvršitve posla.¹⁵ Upoštevajoč pojasnjeno ima tožena stranka tudi iz tega razloga (načeloma) pravico do znižanja pogodbene cene.

28Tožena stranka je pravočasno grajala tudi opravljanje nalog vodenja in nadzora nad čiščenjem in transportom po osebi, ki nima ustrezne izobrazbe že zato, ker tožeči stranki dejstvo, da ni zagotavljala vodenja in nadzora po osebi z ustrezno izobrazbo, ni moglo ostati neznano (636. člen OZ). Tožena stranka je tožečo stranko na pomanjkljivosti pri opravljanju storitev opozorila že na sestanku 2. 7. 2014 (glej zapisnik sestanka z dne 2. 7. 2014; priloga B29 vodilnega spisa), kjer jo je tudi pozvala na odpravo nepravilnosti v prihodnje in ji dala za to primeren rok.¹⁶ Tožeča stranka v danem roku nepravilnosti ni odpravila. Pritožbeno sodišče še dodaja, da v tem primeru upoštevajoč naravo obveznosti tožeče stranke (izvajanje vsakodnevnega vodenja in nadzora nad izvajanjem storitev čiščenja in transporta) odprava napake za nazaj, ni bila mogoča. Zato tožena stranka tožeči stranki za odpravo napake za nazaj ni bila dolžna dati primernega roka. Prav tako pa tožena stranka kot je že bilo pojasnjeno po danem prvem opozorilu in roku za pravilno izpolnitev svojih obveznosti ni bila dolžna vsakič posebej opozarjati tožečo stranko na pomanjkljivosti pri izvedbi storitev in ji dajati novih rokov za njihovo odpravo. Glede na navedeno je tožena stranka tudi to napako pravilno in pravočasno grajala.

29Upoštevajoč pojasnjeno sta tako izpolnjeni obe predpostavki za uveljavljanje znižanja plačila po drugem odstavku 635. člena OZ zaradi nezagotavljanja vodenja in nadzora po ustrezno usposobljeni osebi.

30Tožena stranka je med postopkom pred sodiščem prve stopnje trdila, da je zaradi nezagotavljanja vodenja po strokovno usposobljeni osebi upravičena zahtevati znižanje plačila, in sicer za 90 odstotkov zneska bruto plače, do katere je na podlagi kolektivne pogodbe, ki jo zavezuje, upravičena oseba z izobrazbo „diplomirani sanitarni inženir z izkušnjami na področju hospitalne higiene.“ Iz določila 640. člena OZ, kot je že pojasnjeno, izhaja, da se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako. Tudi v tem primeru je logično, da je v dogovorjeni ceni čiščenja na m2 upoštevano, da bo vodenje in nadzor nad izvajanjem storitev izvajala oseba z ustrezno izobrazbo. Zato je normalno, da je bila dogovorjena cena čiščenja na m2 višja, kot bi bila, če takšna izobrazba ne bi bila zahtevana oziroma če bi bila zahtevana takšna izobrazba vodje kot jo ima ga. B. D. (V. stopnja izobrazbe).

31Kot je že navedeno je tožena stranka podale le trditve o višini plače, do katere bi bila oseba z zahtevano vrsto in stopnjo izobrazbe upravičena, če bi bila zaposlena pri njen ter delež znižanja (90 odstotkov).¹⁷ Z ničemer pa ni pojasnila, koliko bi bila vredna storitev opravljena z napako. Torej koliko bi bila vredna ista storitev, če bi jo opravila oseba z nižjo stopnjo izobrazbe. Na to pomanjkljivost je toženo stranko tožeča stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje večkrat opozorila, zato sodišče prve stopnje v tej smeri ni bilo dolžno izvesti materialnega procesnega vodstva. Glede na navedeno tožena stranka ni zmogla svojega trditvenega bremena glede višine znižanja, saj ni zatrjevala vseh pravno odločilnih dejstev. Zato ugovor tožene stranke za znižanja plačila zaradi nezagotavljanja osebe s VII. stopnjo izobrazbe diplomirani sanitarni inženir z izkušnjami na področju hospitalne higiene ni utemeljen.

Glede neizvajanja številnih receptorskih storitev

32Tožena stranka je zaradi zatrjevanega pomanjkljivega izvajanja receptorskih storitev zahtevala od 30 do 40 % znižanje plačila. Sodišče prve stopnje je njen ugovor pravilno zavrnilo kot neutemeljen.

33Ne držijo pritožbeni očitki, da je tožena stranka za utemeljitev znižanja plačila iz tega naslova podala zadostno trditveno podlago. Iz navedb na strani 59 do 63 razpisne dokumentacije (priloga B25), na katero se je tožena stranka sklicevala kot svojo trditveno podlago, izhaja katere receptorske storitve se je tožeča stranka zavezala opravljati. Tožena stranka zaradi obsežnosti receptorskih storitev, ki jih je bila tožeča stranka dolžna opravljati, le teh skladno s sodno prakso zaradi racionalnosti ni bila dolžna prepisovati v svoje vloge.¹⁸ Zadoščalo je sklicevanje nanje.

34Pritožbeno sodišče je nadalje z vpogledom v vloge, na katere se glede pomanjkljivega izvajanja receptorskih storitev sklicevala tožena stranka v pritožbi,¹⁹ ugotovilo, da je tožena stranka v devetih alinejah navedla le katere, v Pogodbi abstraktno opredeljene obveznosti, naj bi tožeča stranka ne bila izvajala (list. št. 64 v vlogi z dne 24. 11. 2015).

35O konkretnih kršitvenih ravnanjih pa tožena stranka trditvene podlage navkljub konkretnim ugovorom tožeče stranke, da je dogovorjene storitve izvajala oziroma, da jih v posameznih obdobjih zaradi razlogov, ki niso izvirali iz njene sfere,²⁰ ni mogla (v celoti) izvajati, ni podala. Poleg navedenega tožena stranka niti ni ustrezno grajala zatrjevane napake (ni konkretizirala kršitvenih ravnanj in tožeči stranki ni dala roka za njihovo odpravo). Tožeča stranka je v svojih vlogah toženo stranka opozarjala na pomanjkljive trditve. Zato sodišče prve stopnje materialnega procesnega vodstva ni bilo dolžno izvajati.²¹ Iz pojasnjenega tako izhaja, da tožena stranka v okviru svojih ugovorov ni podala konkretnih trditev o posameznih kršitvenih dejanjih, ki bi jih bilo mogoče subsumirati pod abstraktno pogodbeno dogovorjeno obveznost tožeče stranke po Pogodbi in spremljajoči dokumentaciji. Torej v tem delu ni zmogla svojega trditvenega bremena. Zato tudi ugovor znižanja plačila zaradi neizvajanja številnih receptorskih storitev ni utemeljen.

36Ker tožena stranka glede neizvajanja številnih receptorskih storitev ni zmogla svojega trditvenega bremena glede temelja zatrjevane napake, sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati ustreznosti višine znižanja zaradi navedene napake. Zato sodišče prve stopnje ni storilo kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko za izračun znižanja plačila v tem delu ni angažiralo predlaganega izvedenca ekonomske stroke.

37Glede na vse navedeno so pritožbeni razlogi delno utemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi petega in šestega odstavka 358. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 351. člena ZPP spremenilo izpodbijano sodbo, tako kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe, in sicer je zaradi uspešnega ugovora tožene stranke za znižanje plačila zaradi nezagotavljanja dnevne prisotnosti 70 osebe v mesecih junij, julij in avgust 2014 ter maj in junij 2015 spremenilo prvo, drugo in tretjo alinejo točke III./1. ter prvo in drugo alinejo točke IV./1. izreka izpodbijane odločbe tako, da je skupaj zavrnilo še tožbeni zahtevek za plačilo 146.302,46 EUR s pripadki. Pritožbeno sodišče je spremenjeno III. in IV. točko izreka izpodbijane sodbe zaradi jasnosti v izreku te odločbe navedlo v celoti. Podrobnejši pregled upoštevanih in zavrnjenih ugovorov za znižanje plačila po posameznih računih izhaja iz priložene preglednice, ki je priloga te sodbe (Priloga št. 1). Posledično je pritožbeno sodišče razveljavilo tudi točke III./2., IV./2. in V./2. izpodbijane sodbe, s katerimi je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi tretje odstavke izrekov sklepov o izvršbi VL 78157/2015 z dne 2. 7. 2015, Vl95714/15 z dne 18. 8. 2015 in VL 15324/2016 z dne 18. 2. 2016 (odločitve o izvršilnih stroških). O izvršilnih stroških je pritožbeno sodišče odločilo v okviru pravdnih stroškov.

38Pritožbeno sodišče je v okviru uradnega preizkusa sodbe po drugem odstavku 350. člena ZPP spremenilo deseto alinejo prvega odstavka III. točke izreka izpodbijane sodbe tako, da je spremenilo začetek teka zamudnih obresti. Pravdni stranki sta se namreč v Pogodbi dogovorili, da je tožeča stranka upravičena do zamudnih obresti šele po poteku 45 dni od zapadlosti računa. Račun št. R15-02520 z dne 30. 4. 2015 je zapadel v plačilo 30. 5. 2015. Ker je tožeča stranka upravičena do zakonitih zamudnih obresti šele po poteku 45 dni po zapadlosti računa, zakonite zamudne obresti od neplačanega dela računa začnejo teči šele 15. 7. 2015 in ne že 13. 7. 2015, kot je zmotno odločilo sodišče prve stopnje. Ker je tožena stranka račun št. R15-02520 z dne 30. 4. 2015 delno plačala pred potekom 45 dni po njegovi zapadlosti, tožeča stranka ni upravičena niti do zakonskih zamudnih obresti od zneska 101.819,53 EUR za obdobje od 12. 7. 2015 do 15. 7. 2015.

39V preostalem nespremenjenem in nerazveljavljenem delu je pritožbeno sodišče, potem, ko je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo in da ni storilo nobene absolutne bistvene postopkovne kršitve po drugem odstavku 350. člena ZPP, pritožbo v neutemeljenem delu zavrnilo in sodbo v preostalem izpodbijanem delu III./1., IV./1. in V./1. točke izreka potrdilo (353. člen ZPP).

40Pritožbeno sodišče je odgovorilo le na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP).

41Ker je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo, je posledično spremenilo tudi odločitev o pravdnih stroških strank. Pritožbeno sodišče je o pravdnih stroških strank odločilo na podlagi drugega odstavka 154. člena ter prvega odstavka 158. člena ZPP. Pravdne stroške strank je odmerilo skladno z določili Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT)²² in Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1)²³ ob upoštevanju vsakokrat relevantne vrednosti spornega predmeta (v posameznih izvršilnih, pravdnih in združenih postopkih) ter vrednost točke 0,459 EUR. Pritožbeno sodišče je o stroških odločalo v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP).

42Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo pravdne stroške v višini 13.961,55 EUR. Natančen pregled zahtevanih in priznanih stroškov z navedbo odločilnih parametrov za izračun pravdnih stroškov je razviden iz Priloge št. 2. Glede na 45,89 odstotni uspeh²⁴ tožeče stranke v pravdi je pritožbeno sodišče tožeči stranki priznalo 6.406,96 EUR pravdnih stroškov.

43Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo pravdne stroške v višini 8.437,93 EUR. Natančen pregled zahtevanih in priznanih stroškov z navedbo odločilnih parametrov za izračun pravdnih stroškov je razviden iz Priloge št. 3. Glede na 54,11 odstotni uspeh tožene stranke v pravdi je pritožbeno sodišče toženi stranki priznalo 4,565,76 EUR pravdnih stroškov.

44Po pobotanju je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti pravdne stroške v višini 1.841,19 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

45Tožena stranka je s pritožbo delno uspela, zato ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega in revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je pritožbene in revizijske stroške strank odmerilo v skladu z določili OT in ZST-1 ob upoštevanju, da je bila vrednost spornega predmeta v pritožbi 253.217,09 EUR ter vrednost točke 0,60 EUR. Pritožbeno sodišče je o stroških odločalo v mejah postavljenih zahtevkov (prvi odstavek 2. člena ZPP).

46Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, niti ni v pritožbi, odgovoru na odgovor na pritožbo in dopolnitvi pritožbe zahtevala povrnitev njenih pritožbenih stroškov. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo 2.625 točk za predlog za dopustitev revizije in 3150 točk za revizijo ter materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT (67,75 točk), vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 7.128,16 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 4.276,89 EUR. Toženi stranki je pritožbeno sodišče priznalo še stroške sodne takse za predlog za dopustitev revizije v višini 3.108,00 EUR ter strošek sodne takse za revizijo v višini 2.590,00 EUR. Skupaj torej revizijski stroški tožene stranke znašajo 9.974,89 EUR. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela v 57,78 odstotkih,²⁵ ji je pritožbeno sodišče priznalo 5.763,49 EUR.

47Tožeči stranki je priznalo zahtevanih 2.500 točk za odgovor na pritožbo, 2.500 točk za odgovor na dopolnitev pritožbe ter materialne stroške v skladu s tretjim odstavkom 11. člena OT (60 točk), vse povečano za 22 odstotni DDV, kar skupaj znaša 6.173,2 točk, preračunano v EUR ob vrednosti točke 0,60 EUR pa 3.703,92 EUR. Tožeča stranka stroškov odgovora na revizijo ni priglasila. Ker je tožeča stranka z odgovorom na pritožbo uspela v 42,22 odstotkih, ji je pritožbeno sodišče priznalo 1.563,80 EUR.

48Po pobotanju je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške v višini 4.199,69 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (378. člen v zvezi z 299. členom OZ in 313. členom ZPP).

¹ Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji.
² Pred uveljavitvijo spremembe ZPP-E dne 14. 9. 2017, je bil skladno z določilom prvega odstavka 333. člena ZPP pritožbeni rok 15 dni.
³ Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji.
⁴ N. Plavšak v. N. Plavšak in M. Juhart, Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, tretja knjiga, str. 734.
⁵ Primerjaj VSRS sklep III Ips 58/2019 z dne 19. 5. 2020.
⁶ B. D. je bila vodja delavcev tožeče stranke, ki so svoje delo opravljali v bolnišnici tožene stranke. Opravljala je naloge vodenja in nadzora storitev čiščenja in transporta.
⁷ Pod prilogami z oznakami B32 in B34 se nahaja več deset listov izpisov iz registracijske ure za delavce tožeče stranke.
⁸ Tožena stranka je tožečo stranko na nezadostno število dnevno prisotnih delavcev redno opozarjala tudi v zavrnitvah računov (priloge B6 do B8, vodilnega spisa in prilogi B6 in B17 pridruženega spisa I Pg 461/2015) ter tudi na sestanku 15. 7. 2014 (glej zapisnika sestanka, priloga B30, vodilnega spisa).
⁹ Dr. M. Brus, Podjemna pogodba, Pravosodni Bilten 2017/2, str. 108.
¹⁰ Specifikacije računov je treba v tem postopku upoštevajoč izrecno sklicevanje tožene stranke nanje kot na svojo trditveno podlago in sodno prakso šteti kot trditveno podlago tožene stranke. Ni namreč na mestu zahteva, da bi morala tožena stranka prepisati obširno vsebino specifikacij zavrnitev računov v svoje vloge. Primerjaj: VSL sodba II Cp 3152/2013 z dne 9. 4. 2014.
¹¹ Iz določila prvega odstavka 2. člena ZPP izhaja, da v pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov.
¹² Povprečna prisotnost delavcev tožeče stranke je bila v mesecu juniju 2014 44,15 zaposlenih, v mesecu juliju 2014 41,43 zaposlenih, v mesecu avgustu 2014 42,30 zaposlenih, v mesecu maju 2015 42,3 zaposlenih ter v mesecu juniju 2015 43,38 zaposlenih.
¹³ Očitek tožeče stranke, da ni mogoč manjko 0,15 človeka ni utemeljen, saj je tožena stranka pojasnila, da gre za izračunane mesečne povprečne prisotnosti delavcev.
¹⁴ Iz specifikacije zavrnitve računa za junij 2014 (priloga B6 vodilnega spisa) izhaja, da je bila vrednost storitve za junij 2014 brez napake 81.637,88 EUR ter da je bila povprečna dnevna prisotnost delavcev tožeče stranke v tem mesecu 44,15 delavcev. Ker je bila cena v višini 81.637,88 EUR določena za primer, če bi delo opravljalo 70 delavcev, je tako za delo, ki ga opravlja le 44,15 delavcev sorazmerno nižja in znaša 51.490,17 EUR (81.637,88 EUR krat 44,15 delavcev deljeno 70 delavcev).

¹⁵ Primerjaj VSRS sklep III Ips 58/2019 z dne 19. 5. 2020.

¹⁶ Tožena stranka na izvajanje nalog vodenja in nadzora po osebi, ki nima ustrezne izobrazbe opozorila še na sestanku 15. 7. 2014 (glej zapisnika sestanka, priloga B30, vodilnega spisa). Prav tako je tožečo stranka na to nepravilnost opozarjala v vseh zavrnitvah računov.

¹⁷ Tožena stranka ni podala nobenih konkretnih trditev o pravno odločilnih dejstvih glede višine znižanja.

¹⁸ Npr.: VSL sodba II Cp 3152/2013 z dne 9. 4. 2014

¹⁹ To je v vlogo z dne 10. 7. 2015 v vodilnem spisu, vlogo z dne 26. 8. 2015 v pridruženem spisu I Pg 461/2015, vlogo z dne 26. 2. 2016 v pridruženem spisu I Pg 176/2016, v 7. točko pripravljalne vloge z dne 24. 11. 2015 v vodilnem spisu in v 13. točko pripravljalne vloge z dne 12. 10. 2016.

²⁰ Na primer: gradbena dela, neprimerna lokacija kontejnerja v katerem so bili receptorji, neobstoj navodil o načinu izvajana storitev, čeprav je zanje pisno zaprosila,...

²¹ Primerjaj npr.: III Ips 46/2010 z dne 15. 10. 2013.

²² Ur. l. RS, št. 2/2015 in naslednji.

²³ Ur. l. RS, št. 37/2008 in naslednji.

²⁴ Tožeča stranka je v tem postopku vtoževala znesek v višini 270.384,55 EUR, od tega je zahtevek v višini 17.167,46 EUR umaknila nemudoma po prejemu plačila, pritožbeno sodišče pa ji je prisodilo 130.561,02 EUR. Torej je treba na podlagi prvega odstavka 158. člena in 154. člena ZPP šteti, da je uspela s 54,64 odstotkov celotnega tožbenega zahtevka (54,64 odstotkov od 270.384,55 EUR je 147.728,48 EUR).

²⁵ Vrednost spornega predmeta v pritožbi je bila 253.217,09 EUR. Tožena stranka je s pritožbo uspela v znesku 122.656,07 EUR. Torej je uspela s 48,44 odstotkov (48,44 odstotkov od 253.217,09 EUR je 122.656,07 EUR).