VSL Sodba I Cpg 592/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka in je dolžna v roku 15 dni od vročitve te odločbe tožniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v višini 466,65 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je dolžna tožena stranka tožniku plačati 21.472,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 4. 2018 in mu povrniti pravdne stroške v višini 2.956,80 EUR.

2Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP pritožila tožena stranka, predlagala ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe ter zavrnitev tožbenega zahtevka. Priglasila je stroške pritožbenega postopka.

3Tožnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Priglasil je stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Višje sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

Glede aktivne legitimacije

6Ni podana absolutno bistvena kršitev določb iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker naj pri presoji sodišča prve stopnje o obstoju tožnikove aktivne legitimacije izostali razlogi o odločilnih dejstvih. Četudi bi to držalo, bi šlo za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, toda tudi ta kršitev ni podana. Sodišče prve stopnje je podalo razloge za svojo odločitev, kar konkludentno potrdi tožena stranka, ko z njimi vsebinsko polemizira (5. in 6. točka pritožbe). Ali so ti razlogi materialnopravni pravilni ali ne, pa ne pomeni, da razlogov v sodbi ni.

7Ni pravilno materialnopravno naziranje tožene stranke, da ni podlage za stališče o enotnosti premoženja samostojnega podjetnika in fizične osebe, ko gre za presojo aktivne legitimacije. Nasprotno stališče je že zavzeto v sodni praksi,¹ kot je v odgovoru na pritožbo izpostavil tožnik. Iz citirane sodbe izhaja, da je v posledici enovitosti fizične osebe irelevantno, ali je zahtevek postavljen v imenu s.p. ali v imenu "navadne" fizične osebe. Sodbi X Ips 187/2010 z dne 24. 2. 2011 in III Ips 64/2010 z dne 12. 2. 2012 nista primerljivi z obravnavano zadevo. V prvi gre za presojo javnopravnega odnosa med osebo javnega prava in zasebnim subjektom na posebej reguliranem področju davčnega prava; take vsebine v obravnavani zadevi ni. V drugi zadevi pa gre za vprašanje statusnega preoblikovanja iz samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo – d. o. o., kjer je mogoče izčleniti določeno premoženje iz enovite premoženjske mase in ga vložiti v kapitalsko družbo, kar ponovno ni vsebina obravnavane zadeve. Pravzaprav pa Vrhovno sodišče v razlogih te odločitve celo potrdi stališče, ki ga je v zgoraj citirani odločbi zavzelo višje sodišče. Vrhovno sodišče sicer loči podjetniško in osebno premoženje, za kar pa je potrebna ustrezna podlaga (v citiranem primeru pogodba o prenosu podjetja), v procesu statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v kapitalsko družbo (kar je bistveno vprašanje s strani tožene stranke citirane zadeve), vendar pa hkrati zapiše, da pred postopkom statusnega preoblikovanja obstoji enovita premoženjska masa fizične osebe, kot je torej v obravnavani zadevi pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje.

8Glede na vse navedeno višje sodišče soglaša s presojo, da je podana aktivna legitimacija tožnika.

Glede vsebine dogovora

9Ni podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP glede povzetka izpovedi prič A. Z. in M. R. Navedena kršitev je podana le v primerih tehničnih napak pri povzetku izpovedi prič, ne pa v primerih domnevno nepravilne dokazne ocene izpovedi, kar v resnici očita tožena stranka.

10Tožena stranka vztraja, da je bilo plačilo tožniku dogovorjeno le v primeru opravljenih vseh storitev iz 1. - 4. alineje² drugega odstavka 1. člena Dogovora o višini odvetniške nagrade za opravljanje pravnih storitev z dne 1. 7. 2014 (v nadaljevanju: Dogovor). Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da določila Dogovora tega ne potrjujejo. Sodišče je sledilo izpovedi priče A. Z., ki je potrdila, da so tožniku pred sklenitvijo pošiljali pogodbe v pregled. S sklicevanjem, da A. Z. ni potrdila, da je bila tožniku poslana prav vsaka pogodba (da priča več let od dogodka ne more z gotovostjo potrditi pošiljanja vsake od več kot 100 pogodb tožniku, je povsem razumljivo), tožena stranka ni vzbudila dvoma v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje. Njeno izpoved je namreč smiselno dopolnila priča M. R., ki je izpovedal, da je bil v času njegovega vodenja pravnega prednika tožene stranke tožniku posredovan v pregled vsak osnutek pogodbe, saj so nepremičninski posredniki pred podpisom pogodbe hoteli imeti potrditev vsake pogodbe s strani tožnika. Le navedba, da je bil M. R. direktor pravnega prednika tožene stranke v času, ko je bilo sklenjenih le 5 % prodajnih pogodb, prav tako ne vzbuja dvoma v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje.

11Ni utemeljen očitek, da je sodišče prve stopnje napačno presodilo, da je bila tožena stranka po Dogovoru dolžna zagotoviti sodelovanje odvetnika pri vsaki sklenjeni pogodbi. III. točka Dogovora določa, da je tožnik upravičen do plačila po vsaki sklenjeni pogodbi za opravljeno storitev iz alinej 1-4 I. točke dogovora. Tožnik je dokazal, da mu je bil tipično pred vsako sklenitvijo pogodbe njen osnutek poslan v pregled in podpis, kar ustreza opredelitvi predvidenih storitev iz I. točke Dogovora, navsezadnje pa tudi zavezi iz II. točke³ Dogovora. Kakšen je bil razlog za to, da se je tožena stranka zavezala k takemu Dogovoru, ni bistveno, bistveno je, da je bila taka obveznost opredeljena v Dogovoru.

12Višje sodišče posledično soglaša s presojo, da je tožena stranka kršila svojo obveznost iz obligacijskega razmerja s tem, ko je v nasprotju z določili Dogovora tožnika enostransko izključila iz postopka sklepanja prodajnih pogodb, kar je sodišče prve stopnje pravilno presodilo kot kršitev določb 4., 5., 6. in 9. člena Obligacijskega zakonika, posledično pa je tožnik upravičen do plačila po III. točki Dogovora.

13Ker se tožena stranka zoper odločitev o stroških postopka pritožuje le v posledici očitane napačne odločitve o glavni terjatvi, višje sodišče glede na siceršnje razloge soglaša tudi z odločitvijo sodišča prve stopnje o stroških.

14Izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani razlogi, na katere po določbi drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

15Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške in je dolžna tožniku povrniti njegove stroške pritožbenega postopka. Ob upoštevanju priglašenih stroškov in določb Odvetniške tarife – OT je višje sodišče tožniku priznalo stroške odgovora na pritožbo v višini 625 točk ter materialne stroške v višini 12,5 točk, skupno 637,5 točk. Ob upoštevanju vrednosti odvetniške točke (0,60 EUR) in 22 % DDV je dolžna tožena stranka tožniku povrniti 466,65 EUR stroškov pritožbenega postopka.

¹ Sklep VSL I Cp 723/2017 z dne 28. 6. 2017.
² Te storitve so: pravni pregled osnutkov prodajnih ali najemnih pogodb; posredovanje ustnih pravnih nasvetov ali po potrebi izdelava pisnih pravnih mnenj (po posebnem naročilu naročnika) o predlogih in pripombah kupcev oz. najemnikov ali njihovih posrednikov ali pravnih zastopnikov in po potrebi pogajanja s kupci o vsebini prodajne pogodbe ali prevzemnega zapisnika, pravni pregled korespondence s kupci; priprava čistopisov prodajnih pogodb, v kolikor so sprejete in usklajene spremembe po predlogu kupcev; podpis usklajenih prodajnih pogodb s strani odvetnika kot sestavljavca pogodbe.
³ "Podpisnika dogovora se dogovorita, da bo naročnik ne glede na to, ali bo kupca oz. najemnik pridobil sam ali preko svojih nepremičninskih posrednikov, uporabil enoten dogovorjen osnutek prodajne ali najemne pogodbe, odvetnik pa bo v vseh primerih naveden kot sestavljalec pogodb."