VDSS Sodba Psp 211/2020

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške pritožbe.

1Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek na odpravo drugostopenjske odločbe z dne 22. 11. 2018 o zavrnitvi pritožbe zoper odločbo z dne 11. 10. 2018 ter odpis oz. oprostitev oz. odložitev plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju na dan 11. 10. 2018 v skupni višini 75,56 EUR (I. tč. izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek na odpravo prvostopenjske odločbe z dne 11. 10. 2018 o odrejenem plačilu prispevkov v skupni višini 76,56 EUR od tega 70,83 EUR glavnice in 5,73 EUR obresti ter odpis, oprostitev oz. odlog plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju na dan 11. 10. 2018 (II. tč. izreka). Sklenilo je, da tožnik krije sam svoje stroške postopka (III. tč. izreka).

2Sodbo izpodbija tožnik po odvetnici iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sodbe in ugoditev zahtevku oz. podrejeno razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

Povzema izpodbijana upravna akta in razloge za njihovo izdajo. Sodišču očita bistveno kršitev postopka, ker se ni opredelilo do tožbenih navedb, ki nasprotujejo vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje po 20. tč. 1. odst. 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju¹ (ZZVZZ) namesto po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ. V obvezno zdravstveno zavarovanje bi ga moral vključiti Zavod za prestajanje kazni zapora A. oz. ZPKZ B..

Ker ni nastala obveznost plačila prispevkov po 20. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ po zavarovalni podlagi 48 bi moralo sodišče nezakonitost prispevkov presojati po 58. členu ZZVZZ. Glede na to, da je nasprotoval pravni podlagi vključenosti v obvezno zdravstveno zavarovanje presoja odpisa, obročnega plačila in odloga plačila prispevkov ni relevantna.

3Tožena stranka v pisnem odgovoru prereka pritožnikove navedbe, vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih iz izpodbijanih upravnih aktov in predlaga potrditev sodbe. Strinja se s stališčem sodišča, da se na podlagi 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ zavarujejo priporniki, ki niso zavarovani iz drugega naslova do trenutka nastopa pripora, tožnik pa je bil zavarovan po 20. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost zavrnilne sodbe o primarnem in podrednem zahtevku, čeprav bi sodišče v zadevi lahko razsodilo z enovitim izrekom, saj gre pri obravnavani izpodbojni tožbi zoper drugostopenjsko in prvostopenjsko upravno odločbo le za navidezno kumulacijo tožbenih zahtevkov. Ne glede na navedeno pa je zavrnilna sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do zatrjevane kršitve iz 14. tč. 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku² (ZPP), saj pisni odpravek sodbe nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti, niti do preostalih procesnih kršitev iz istega člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, ki jih pritožbeno sodišče ne ponavlja, temveč na pritožnikove navedbe poudarja le naslednje.

6Gre za socialni spor zaradi presoje odločbe z dne 22. 11. 2018 v zvezi odločbo z dne 11. 10. 2018. S slednjo je toženi zavod po uradni dolžnosti tožniku naložil plačilo neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje za mesece september, oktober in november 2017 v skupni višini 75,56 EUR, od tega 70,83 EUR glavnice ter 5,73 EUR zamudnih obresti po stanju na dan 11. 10. 2018.

7Sodišče prve stopnje enako kot toženi zavod v predsodnem postopku prepričljivo ugotavlja, da je bil tožnik za mesece september, oktober in november 2017 zavarovan po 20. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ kot oseba s stalnim prebivališčem v RS in plačuje prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje po podlagi 048. Ob neplačanih prispevkih za navedeno obdobje, česar pritožba niti ne prereka, sodišče nadalje pravilno zaključuje, da je toženec, pristojen za nadzor in obračunavanje prispevkov postopal v skladu s 59. členom ZZVZZ in odločbo o odmeri ter odrejenem plačilu prispevkov izdal v skladu s 65. členom Zakona o davčnem postopku³ (ZDavP). Prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje so odmerjeni na zavarovalni podlagi, po kateri je bil tožnik od 1. 9. 2017 do 30. 11. 2017 dejansko vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje.

8Tožnikovo stališče, da odmera prispevkov ni zakonita, ker bi moral biti zavarovan po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane. V 8. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe je pravilno pojasnjeno, da se po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ zavarujejo priporniki, ki niso zavarovanci iz drugega naslova do trenutka nastopa pripora. Ob pravilni dejanski ugotovitvi, da je bil tožnik ob nastopu pripora po podatkih Registra ZZZS (C/1) zavarovan po 20. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ ga zavod za izvrševanje kazenskih sankcij tedaj ni bil dolžan v zavarovanje prijaviti po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ.

9Ker sta tudi po presoji pritožbenega sodišča izpodbijani upravni odločbi pravilni in zakoniti, sta primarni in podredni tožbeni zahtevek na njuno odpravo po 1. odst. 81. člena ZDSS-1 z izpodbijano sodbo utemeljeno zavrnjena. V okoliščinah konkretnega primera je zmotno in zato nesprejemljivo pritožnikovo stališče, da bi moral biti prvi naslednji dan po nastopu pripora prijavljen v zavarovanje po 22. tč. 1. odst. 15. člena ZZVZZ, navedbe da je brez sredstev in nesposoben plačati odmerjenega prispevka pa irelevantne, saj ne pogojuje drugačne razsodbe od izpodbijane.

10Pritožba ni utemeljena niti zoper primarni ne podredni del zavrnilnega izreka sodbe o odpisu, oprostitvi oz. odlogu plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju dolga na dan 11. 10. 2018 v skupnem znesku 75,56 EUR. Z vključenostjo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 15. členu ZZVZZ nastopi obveznost plačila prispevkov! Za odlog ali odpis prispevkov toženi zavod nima zakonskega pooblastila za določanje meril in pogojev, da bi se zavezancem prispevki za zdravstveno zavarovanje lahko zmanjšali ali odpisali. Z Zakonom za uravnoteženje javnih financ⁴ (ZUJF) je bil črtan 1. odst. 60. člena ZZVZZ, ki je do 30. 5. 2012 zavod pooblaščal za sprejem meril in pogojev za odpis, odložitev oz. obročno plačilo prispevkov. Kljub morebitnemu slabemu premoženjskemu stanju zaradi prestajanja zaporne kazni ni podlage, po kateri bi toženi zavod tožniku lahko odpisal ali omogočil obročno odplačilo prispevkov, kot je pravilno razlogovano v 9. tč. obrazložitve sodbe. Takšne podlage ni niti v ZDavP, saj 110. člen izrecno določa, da se členi 101., 102. in 103. ne uporabljajo za prispevke za zdravstveno zavarovanje. Morebitno slabo premoženjsko stanje lahko vpliva le na uspešnost ali neuspešnost izvršbe, za katero je pooblaščena finančna uprava.

11Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo po 353. členu ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

12Ob takšnem pritožbenem izidu je na podlagi 165. člena v zvezi z 145. členom ZPP potrebno odločiti, da krije pritožnik sam svoje stroške pritožbe.

¹ Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami.
² Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 17/2017.
³ Ur. l. RS, št. 13/2011 s spremembami.
⁴ Ur. l. RS, št. 40/2012 s spremembami.