VSRS Sklep X DoR 300/2020-3

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali obrestne mere, predpisane po 3. členu ZNISESČP, predstavljajo neutemeljeno razlikovanje med varčevalci v Glavnih podružnicah Zagreb in Sarajevo ter varčevalci v domačih podružnicah slovenskih bank?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) s sodbo zavrnilo tožničino tožbo v delu, ki se nanaša na obresti, ki so bile odmerjene pri verifikaciji deviznih vlog v višini 5.753,41 EUR (I. točka izreka izpodbijane sodbe), in na podlagi druge točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožbo v delu, ki se nanaša na priznano višino glavnice predmetnih deviznih vlog, kot preuranjeno (II. točka izreka izpodbijane sodbe). Tožba je bila namreč vložena zoper odločbo Sklada RS za nasledstvo, št. 0042-6052/2016/9 z dne 14. 6. 2018, s katero je navedeni organ odločil, da Republika Slovenija prevzame izpolnitev obveznosti Ljubljanske banke, d. d., Ljubljana, Glavna podružnica Sarajevo, do tožeče stranke iz naslova izplačila glavnice neizplačanih starih deviznih vlog št. 3625818 in 5049679 v višini 12.186,22 EUR in obresti v višini 5.753,43 EUR, skupaj 17.939,65 EUR.

2Iz obrazložitve izpodbijane sodbe glede obresti (na I. točko izreka se nanaša predlog za dopustitev revizije) izhaja, da obrestne mere po 3. členu Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi številka 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP) ne predstavljajo neutemeljenega razlikovanja med varčevalci v Glavnih podružnicah Zagreb in Sarajevo (za katere se uporablja ZNISESČP) ter varčevalci v domačih podružnicah slovenskih bank (za katere se uporablja Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog; v nadaljevanju ZPONDV), saj gre za v bistvenem različna položaja, zato je tudi določitev različnih obrestnih mer po navedenih zakonih utemeljena. Razlikovanje je po sodbi Upravnega sodišča utemeljeno, ker gre pri ZPONDV za pravno razmerje med banko in varčevalcem, pri ZNISESČP pa med Republiko Slovenijo in varčevalcem. Upravno sodišče je še dodalo, da je šlo pri izplačilu deviznih vlog varčevalcev v domačih podružnicah slovenskih bank v začetku devetdesetih let za drugačne ekonomske razmere, kar se je odražalo tudi pri določitvi obrestnih mer.

3Tožeča stranka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4Predlog za dopustitev revizije je utemeljen.

5Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je predlogu tožeče stranke za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre za pomembno pravno vprašanje, ki se nanaša na razlago načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS) glede določanja obrestnih mer za devizne vloge varčevalcev pri domačih podružnicah slovenskih bank po ZPONDV in varčevalcev pri Glavnih podružnicah v Zagrebu in Sarajevu po ZNISESČP. O dopuščenem vprašanju, ob takih okoliščinah, kot izhajajo iz primera, Vrhovno sodišče še ni odločalo. Rešitev tega pravnega vprašanja bo prispevala k zagotovitvi pravne varnosti in k enotni uporabi prava.