7. člen ZPONDV
Če banka lastniku devizne vloge ne zagotovi razpolaganja z devizno vlogo v skladu s sklenjeno pogodbo, mu mora od 1. januarja 1993 zagotavljati polletno razpolaganje z najmanj eno desetino devizne vloge, vendar najmanj s 1,000 DEM. Devizne vloge iz prejšnjega odstavka se obrestujejo po veljavnih obrestnih merah banke za vezane devizne vloge, povečanih najmanj za 0,25 odstotnih točk na leto.
- VSRS Sklep X DoR 300/2020-3Vrhovno sodišče RS · 2020
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali obrestne mere, predpisane po 3. členu ZNISESČP, predstavljajo neutemeljeno razlikovanje med varčevalci v Glavnih podružnicah Zagreb in Sarajevo ter varčevalci v domačih podružnicah slovenskih bank.
- VSRS Sodba II Ips 221/94Vrhovno sodišče RS · 1994
Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (Uradni list RS št. 7/93) je začel veljati 5.2.1993, to je nekaj mesecev po koncu glavne obravnave (25.9.1992). Ob upoštevanju teh okoliščin sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo predpisa, ki je izpolnitev obveznosti med takimi deviznimi varčevalci kot je tožnica in bankami, uredil drugače. Za uporabo predpisa je torej v danem primeru odločilnega pomena čas sojenja in ne čas zamude. Terjatev, ki naj bo prisojena, mora biti v času sojenja dospela (1.odstavek 326.člena ZPP). Ker je ta pogoj po ugotovitvah sodišča prve stopnje (3.odstavek 385.člena ZPP) v tožničinem primeru izpolnjen, je sodišče druge stopnje pravilno potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.
- VSRS Sodba II Ips 201/94Vrhovno sodišče RS · 1994
Režim iz zakona velja od 1.1.1993 za vse tiste vloge, ki do tega dne niso bile izplačane. Zakon je s to določbo posegel v že obstoječa pogodbena razmerja tako, da je bankam omogočil postopno izpolnitev pogodb, vsem upnikom pa zagotovil, da bodo svoje vloge v enakomernih obrokih lahko dvignili. Gre za posebno ureditev spremenjenih okoliščin, ki so nastale zaradi začasne nezmožnosti izpolnitve na strani bank. Zamuda s plačilom po tem zakonu ni pravno odločilna, Zakon jo ureja drugače, kot to velja po splošnih obligacijskih predpisih. Za odločitev je zato odločilen čas sojenja.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 11. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep X DoR 300/2020-3Vrhovno sodišče RS · 11. 11. 2020
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali obrestne mere, predpisane po 3. členu ZNISESČP, predstavljajo neutemeljeno razlikovanje med varčevalci v Glavnih podružnicah Zagreb in Sarajevo ter varčevalci v domačih podružnicah slovenskih bank.
- VSRS Sodba II Ips 221/94Vrhovno sodišče RS · 7. 4. 1994
Zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog (Uradni list RS št. 7/93) je začel veljati 5.2.1993, to je nekaj mesecev po koncu glavne obravnave (25.9.1992). Ob upoštevanju teh okoliščin sodišče druge stopnje ni zmotno uporabilo materialno pravo, ko ni upoštevalo predpisa, ki je izpolnitev obveznosti med takimi deviznimi varčevalci kot je tožnica in bankami, uredil drugače. Za uporabo predpisa je torej v danem primeru odločilnega pomena čas sojenja in ne čas zamude. Terjatev, ki naj bo prisojena, mora biti v času sojenja dospela (1.odstavek 326.člena ZPP). Ker je ta pogoj po ugotovitvah sodišča prve stopnje (3.odstavek 385.člena ZPP) v tožničinem primeru izpolnjen, je sodišče druge stopnje pravilno potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.
- VSRS Sodba II Ips 201/94Vrhovno sodišče RS · 31. 3. 1994
Režim iz zakona velja od 1.1.1993 za vse tiste vloge, ki do tega dne niso bile izplačane. Zakon je s to določbo posegel v že obstoječa pogodbena razmerja tako, da je bankam omogočil postopno izpolnitev pogodb, vsem upnikom pa zagotovil, da bodo svoje vloge v enakomernih obrokih lahko dvignili. Gre za posebno ureditev spremenjenih okoliščin, ki so nastale zaradi začasne nezmožnosti izpolnitve na strani bank. Zamuda s plačilom po tem zakonu ni pravno odločilna, Zakon jo ureja drugače, kot to velja po splošnih obligacijskih predpisih. Za odločitev je zato odločilen čas sojenja.
- VSL sodba I Cp 1104/93Višje sodišče v Ljubljani · 9. 3. 1994
Banka je dolžna izplačati devizno hranilno vlogo varčevalcu, ki je vložil tožbo oziroma zahteval izplačilo pred uveljavitvijo Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, saj omenjeni zakon ne velja za nazaj, saj o tem nima nobenih določb.
- VSRS Sodba II Ips 285/93Vrhovno sodišče RS · 26. 1. 1994
V okviru uveljavljenega revizijskega razloga napačne uporabe materialnega prava revizijsko sodišče preko potrdilne sodbe pritožbenega sodišča preizkuša materialnopravno pravilnost sodbe prvostopnega sodišča. To pomeni, da tudi revizijsko sodišče ob preverjanju materialnopravne pravilnosti sodbe sodišča druge stopnje, s katero je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje, v bistvu ugotavlja, če je prvostopno sodišče ob izdaji svoje sodbe pravilno uporabilo tedaj veljavne materialnopravne predpise.