VSL Sklep I Kp 19124/2020

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Predsednica Okrožnega sodišča v Novem mestu je z uvodoma navedenim sklepom odločila, da se prizna in izvrši sodba Kronskega sodišča v Canterburyju Združenega kraljestva Velike Britanije, št. S20190171 z dne 25. 9. 2019, pravnomočna 25. 9. 2019, s katero je bila obsojenemu A. A. roj. ..., EMŠO..., s stalnim bivališčem ..., Republika Slovenija, izrečena kazen šest let zapora zaradi kaznivega dejanja interesa goljufivega izogibanja prepovedi na uvoz drog, razred A, po členu 3 (1) Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami iz leta 1971 na podlagi 139. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske Unije (ZSKZDČEU-1), točka I izreka. V točki II izreka je prvo sodišče odločilo, da se v izrečeno kazen zapora všteje čas pripora in že prestane kazni, ki jo obsojenec prestaja v Združenem kraljestvu Velike Britanije od 19. 8. 2019 dalje, po sodbi, ki je predmet te zadeve.

2Zoper sklep je vložil pritožbo zagovornik obsojenca zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve določb 25. in 26. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP.

3Pritožba ni utemeljena.

4Uvodna trditev pritožnika, da se obsojenec o predlogu ni mogel izjasniti je neutemeljena in tudi protispisna. Obsojeni je bil namreč seznanjen z namero pravosodnih organov Združenega kraljestva Velike Britanije o priznanju in izvršitve njihove odločbe po kateri je bil obsojeni A. A. spoznan za krivega, saj je v zvezi s tem vprašanjem 27. 3. 2020 podal izjavo (list. št. 5 do 8 spisa). V njej je navedeno, citirano: „ne želim biti premeščen v Slovenijo, ker me je strah in nisem pripravljen na prestajanje kazni v Sloveniji, saj sem že v zaporu HMP Maidstone in se lepo vedem in upoštevam pravila in režim. Želel bi prestati zaporno kazen do konca v Angliji“. Navedeno dejstvo je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve svojega sklepa. Pravilno je tudi navedlo, da po določbi člena 131 ZSKZDČEU-1 pozitivno soglasje sploh ni konstitutivni akt zaradi katerega bi bilo odvisno priznanje in izvršitev sodbe članice Evropske skupnosti, na način kot jo opredeljuje pritožba.

5Neutemeljena je tudi nadaljnja trditev pritožnika, ki graja prvostopenjsko postopanje, ker obsojeni A. A. v postopku priznanja in izvršitve predmetne sodbe ni imel zagovornika v Republiki Sloveniji. V zvezi s tem se sklicuje na določbo 4. člena ZKP. A. A. ima status obsojene in ne osumljene osebe. Zato je sklicevanje na navedeno procesno določbo evidentno neutemeljeno. Pa tudi sicer pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvo sodišče uporabilo korektno in pravilno tako procesne, kakor tudi materialnopravne določbe, ki urejajo priznanje in izvršitve odločbe v okviru Evropske Unije po določbah ZSKZDČEU-1, člen 131 in naslednji. Nadaljnja trditev v pritožbi, da je bilo obsojencu obljubljeno, da bo prestal samo dve leti kazni zapora, preostalo pa bo spremenjeno v pogojno obsodbo, spisovno ni izkazano. Niti tosmerno pritožnik za takšno trditev ni predložil nobene listinske dokumentacije, odločbe, ali česa primerljivega, ki bi bila lahko podlaga za presojo navedenega zapisa. Kakšna kazen je bila obsojencu izrečena, je razvidno iz podatkov spisa (list. št. 29), ki pa ne navaja „pogojne obsodbe“, ampak samo izrek prostostne kazni v trajanju šestih let. Nenazadnje v posebni izjavi, ki jo je sodišče druge stopnje že povzelo, česa takšnega kot je zapisal zagovornik, obsojenec v negativnem soglasju ni navedel, ampak „da bi želel prestati zaporno kazen do konca v Angliji.

6Nadalje pritožnik opozarja na kršitev procesa glede vprašanja stvarne pristojnosti, saj bi po navedbah v pritožbi, o priznanju in izvršitvi, to je sodne odločbe, moral odločati senat po „členu 25“ ZKP, ne pa sodnik posameznik, kakor tudi, da Okrožno sodišče v Novem mestu ni bilo krajevno pristojno, saj bi o predlogu moralo odločati Okrožno sodišče v Kranju, kjer je „obsojenec z njegovega območja odšel v tujino“. Tudi te navedbe so neutemeljene, na katere pa je že pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje oziroma sodnica, ki je izpodbijani sklep tudi izdala. Sodnica B. B. je po Letnem razporedu dela sodnikov na Okrožnem sodišču v Novem mestu pristojna za vodenje zadev izvrševanja kazni zapora (Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, ZIKS-1), zato je pristojno za odločanje o priznanju in izvršitvi odločbe iz 14. poglavja ZSKZDČEU-1, torej predmetne sodbe Kronskega sodišča v Canterbury-ju. Pravna podlaga za navedeno trditev temelji na četrtem odstavku 134. člena ZSKZDČEU-1.

7Zadnje stalno bivališče obsojenega A. A. je bilo ..., kar je sodišče prve stopnje ugotovilo na način, ki je razviden iz 10. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Krajevna pristojnost okrožnega sodišča pa je opredeljena v prvem odstavku 134. člena ZSKZDČEU-1.

8Ugotovitve in razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu so tako pravilni in zakoniti, ki jih, kot je že presojeno, niso mogle omajati pritožbene navedbe zagovornika obsojenca.

9Edino vprašanje, ki ni bilo predmet razlogov izpodbijanega sklepa je, ali se zaradi odločitve Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske o izstopu iz Evropske Unije, obravnava priznanje izvršitve sodbe zoper obsojenega A. A. po določbah ZSKZDČEU-1, ali morebiti po določbah Zakona o kazenskem postopku (člen 517.b ZKP in naslednji). Pritožnik je pravilno opozoril na navedeno problematiko zaradi izstopa Združenega kraljestva Velike Britanije iz Evropske skupnosti, ki je posledica referenduma z dne 29. 3. 2017. Prav tako je točna ugotovitev, da je bil Sporazum o izstopu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz Evropske Unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo (UL C 384L, 12. 11. 2019, stran 1 do 177), potrjen tako v Evropski Uniji, kakor tudi v Združenem kraljestvu, vstopil pa je v veljavo 1. 2. 2020. Vendar pa se je z uveljavitvijo Sporazuma začelo prehodno obdobje urejanja nadaljnjih odnosov med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, ki traja do 31. 12. 2020, z možnostjo podaljšanja za največ dve leti. Pomembno je opozoriti na določbe členov 62 do 68 Sporazuma, ki urejajo pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah. V prvem odstavku 62. člena Sporazuma je določeno, da se v prehodnem obdobju v postopku pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah v Združenem kraljestvu in državah članicah v razmerah, v katerih je vključeno Združeno kraljestvo, še naprej uporablja Okvirni sklep Sveta 2008/909/PNZ (priznavanje kazenskih sodb – prenos izvršitve kazni) in sicer, za sodbe, ki jih pred koncem prehodnega obdobja (opomba pritožbenega senata: pred 31. 12. 2020) prejme pristojni organ države izvršiteljice. Navedeno pojasnilo, ki je podprto z določbami Sporazuma pa pomeni, da je tudi glede te pritožbene točke stališče zagovornika obsojenca napačno. Drugače rečeno prvo sodišče je moralo in smelo uporabiti določbe ZSKDČEU-1, ki so implementacija Okvirnega sklepa Sveta 2008/909/PNZ z dne 27. 11. 2008.

10Sklepno: Pritožbeni senat je pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrnil (tretji odstavek 402. člena ZKP).