VDSS Sodba in sklep X Pdp 173/2020

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana dopolnilna sodba sodišča prve stopnje ter izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelji sami krijejo svoje stroške pritožbenega postopka, nasprotnemu udeležencu pa so dolžni plačati stroške odgovora na pritožbo v višini 931,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.

1Z dopolnilno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za ugotovitev nezakonitosti stavke, ki jo je dne 22. 8. 2017 na podlagi sklepa o začetku stavke voznikov v podjetjih A. d. o. o., B. d. o. o. in C. d. d., ki so člani skupine D., napovedal, organiziral in izvedel nasprotni udeleženec pri drugem predlagatelju s pričetkom 4. 9. 2017 od 8.00 ure dalje.

S sklepom z dne 7. 1. 2020 je sodišče prve stopnje prvemu predlagatelju naložilo še plačilo stroškov postopka v znesku 1.531,07 EUR v roku 15 dni z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka dalje do plačila.

2Predlagatelji v pritožbi zoper dopolnilno sodbo uveljavljajo vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Navajajo, da je nasprotni udeleženec kršil 2. člen Zakona o stavki. Kljub dejstvu, da nasprotni udeleženec ni imel članstva pri drugem predlagatelju, je sprejel sklep o izvedbi stavke tudi pri njem. Ker nasprotni udeleženec ni sindikalna organizacija drugega predlagatelja, je bila stavka nezakonita. Odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za ugotovitev nezakonitosti izvedbe stavke nasprotnega udeleženca pri drugem predlagatelju je v nasprotju z vsebino sklepa o začetku stavke. Organ nasprotnega udeleženca je sprejel sklep o začetku stavke pri drugem predlagatelju in jo nato tudi soorganiziral in izvedel, kar je potrdil E.E.. Poleg tega so stavkajoči vozniki, ki so zaposleni pri drugem predlagatelju, uporabljali napise SF.. Zatrjujejo tudi kršitev 3. člena Zakona o stavki, saj nasprotni udeleženec ne more napovedati stavke drugemu predlagatelju, če nima svojih članov pri njem. Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do ostalih kršitev določb Zakona o stavki. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijano dopolnilno sodbo spremeni tako, da predlogu ugodi, nasprotnemu udeležencu pa naloži plačilo pravdnih stroškov. Priglašajo stroške pritožbe.

3Prvi predlagatelj izpodbija sklep o nadaljnjih stroških postopka v posledici zatrjevane neutemeljenosti predloga iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je pooblaščenka nasprotnega udeleženca zahtevala povrnitev stroškov odgovora na pritožbo in zastopanja na naroku dne 4. 9. 2019 šele po izdaji dopolnilne sodbe, čeprav bi jih morala uveljaviti že prej. Ker je bil narok za glavno obravnavo izveden 4. 9. 2019, je nasprotni predlagatelj prepozno zahteval povračilo nadaljnjih stroškov in bi moralo sodišče takšno zahtevo zavreči. Sodišče ni pojasnilo, zakaj je priznalo stroške zastopanja na naroku in odgovora za pritožbo, ki tudi sicer ni potreben. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep o stroških spremeni tako, da v celoti zavrže prepozno zahtevo za povrnitev dodatnih stroškov. Priglaša pritožbene stroške.

4Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo prereka navedbe predlagateljev v pritožbi zoper dopolnilno sodbo in predlaga njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5Pritožbi nista utemeljeni.

6Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano dopolnilno sodbo in izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) v zvezi s 366. členom ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvami in stališči sodišča prve stopnje.

7Po 48. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl. - ZDSS-1) lahko predlog za začetek postopka o zakonitosti stavke vloži tisti, ki ima po zakonu pravico organizirati stavko, in tisti, zoper katerega je stavka organizirana. Stavka se lahko organizira v podjetju, drugi pravni osebi (v nadaljnjem besedilu: organizacija), delu organizacije, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali kot splošna stavka. Sklep o začetku stavke v pravni osebi oziroma pri delodajalcu sprejme organ sindikata v tej pravni osebi ali pri tem delodajalcu, s tem, da je sestavni del sklepa o začetku stavke tudi imenovanje stavkovnega odbora, ki v imenu organizatorja vodi stavko (2., 3., 4. in 5. člen Zakona o stavki, Ur. l. SFRJ, št. 23/91 in Ur. l. RS, št. 22/91 in 66/93 - ZStk). Za zakonitost stavke odgovarja, kdor jo dejansko organizira in izvede.

8Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta nasprotni udeleženec in sindikat družbe G. d. d., konfederacija sindikatov H., ki je bil izbrisan 15. 10. 2019 (v nadaljevanju: drugi sindikat), vsak na svojem organu sprejela sklep o začetku stavke. Iz zapisnika seje sveta z dne 17. 8. 2017 je razvidno, da je predsednik nasprotnega udeleženca poklical predstavnika drugega sindikata in ga seznanil z dogajanjem na seji sveta nasprotnega udeleženca in nato po pogovoru z njim prisotnim na seji nasprotnega udeleženca sporočil, da se predstavniki drugega sindikata strinjajo s predlogi in z usklajenim stopnjevanjem delavskega boja za dosego skupnega cilja. Nasprotni udeleženec je imenoval stavkovni odbor, v katerem je sodeloval tudi predstavnik drugega sindikata. Pri vseh treh predlagateljih se je začela stavka dne 4. 9. 2017 in je potekala v obliki ustavitve dela stavkajočih voznikov.

9Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da vsebine sklepa o začetku stavke ni mogoče obravnavati formalistično, ampak v skladu z namenom, da vsak sindikat napove, organizira in izvede stavko pri delodajalcu, pri katerem ima svoje člane, oziroma da je treba upoštevati dejanski potek stavke. Nasprotni udeleženec ni organiziral niti izvedel stavke pri drugem predlagatelju. Dejstvo, da je nasprotni udeleženec skupaj z drugim sindikatom oblikoval stavkovni odbor, ki je napovedal stavko pri predlagateljih, ne pomeni, da je nasprotni udeleženec organiziral in izvedel stavko pri drugem predlagatelju, ampak da se je skupni stavkovni odbor lahko enotno pogajal z vsemi tremi predlagatelji, ki so povezane družbe skupine D..

10Po prvem odstavku 1. člena ZStk je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka je vezana na delovno razmerje stavkajočih delavcev, ki so izvorno nosilci ustavne pravice do stavke. Ti so bili člani drugega sindikata in ne nasprotnega udeleženca. Za zakonitost izvedbe stavke pri drugem predlagatelju v obliki ustavitve dela stavkajočih voznikov, ki so pri njem zaposleni, ni pomembno, kakšne napise so stavkajoči uporabljali. Ker nasprotni udeleženec pri drugem predlagatelju ni imel članov, ki bi se udeležili stavke, ni odgovoren za zakonitost njene izvedbe pri njem. Zato je sodišče prve stopnje v tem delu predlog utemeljeno zavrnilo.

11Prvi predlagatelj v pritožbi zoper odločitev o nadaljnjih stroških postopka neutemeljeno navaja, da nasprotni udeleženec ni pravočasno zahteval povrnitve nadaljnjih stroškov. Po tretjem odstavku 163. člena ZPP mora stranka povrnitev stroškov zahtevati najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških; če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Povračilo stroškov odgovora na pritožbo je nasprotni udeleženec zahteval že v tej vlogi, odločitev o teh stroških pa je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločitev. V predlogu z dne 31. 12. 2019 je nasprotni udeleženec pravočasno uveljavljal povračilo stroškov zastopanja na naroku za glavno obravnavo 4. 9. 2019, ki je bil večkrat preložen in je do konca postopka na prvi stopnji prišlo na seji senata 13. 12. 2019, torej izven sfere nasprotnega udeleženca. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ob upoštevanju 155. člena ZPP in tarifne številke 16 Odvetniške tarife (Ur. l. RS, št. 2/2015, OT) nasprotnemu udeležencu utemeljeno priznalo nadaljnje stroške postopka.

12Ker uveljavljani pritožbeni razlogi oziroma razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijano dopolnilno sodbo ter izpodbijani sklep (353. člen ZPP in 2. alineja 365. člena ZPP).

13Predlagatelji s pritožbo zoper dopolnilno sodbo in prvi predlagatelj s pritožbo zoper sklep niso uspeli, zato krijejo sami svoje stroške pritožb, nasprotnemu udeležencu pa so dolžni povrniti stroške odgovora na pritožbo – 1.250 točk, 2 % od 1.000 točk in 1 % od 250 točk za materialne stroške, 22 % DDV, kar znaša 931,47 EUR (prvi odstavek 154. člena, 155. in 165. člena ZPP).