5. člen ZStk

Vsebine sklepa o začetku stavke ni mogoče obravnavati formalistično, ampak v skladu z namenom, da vsak sindikat napove, organizira in izvede stavko pri delodajalcu, pri katerem ima svoje člane, oziroma da je treba upoštevati dejanski potek stavke. Nasprotni udeleženec ni organiziral niti izvedel stavke pri drugem predlagatelju. Dejstvo, da je nasprotni udeleženec skupaj z drugim sindikatom oblikoval stavkovni odbor, ki je napovedal stavko pri predlagateljih, ne pomeni, da je nasprotni udeleženec organiziral in izvedel stavko pri drugem predlagatelju, ampak da se je skupni stavkovni odbor lahko enotno pogajal z vsemi tremi predlagatelji, ki so povezane družbe te skupine. Po prvem odstavku 1. člena ZStk je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Stavka je vezana na delovno razmerje stavkajočih delavcev, ki so izvorno nosilci ustavne pravice do stavke. Ti so bili člani drugega sindikata in ne nasprotnega udeleženca. Za zakonitost izvedbe stavke pri drugem predlagatelju v obliki ustavitve dela stavkajočih voznikov, ki so pri njem zaposleni, ni pomembno, kakšne napise so stavkajoči uporabljali. Ker naspr

ZStk ne daje sodišču podlage za presojo zakonitosti stavke z vidika njene nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti, kot razmerja med koristjo, ki jo želijo doseči stavkajoči in delavci in škodo, ki jo stavka povzroči delodajalcu. Vrhovno sodišče RS je sicer res že zavzelo stališče, da mora zakonska ureditev prestati test sorazmernosti, kar pomeni, da mora biti stavka nujna, primerna in sorazmerna, ker se ji nasproti postavi pravica delodajalca do lastnine oziroma svoboda gospodarske pobude, ob tem pa je navedlo tudi, da za majhno korist stavka ni primerna, če povzroči velike težave ali škodo, ter poudarilo, da to ne pomeni, da se lahko stavka v tej smeri posebej omejuje, saj vsaka stavka posega v lastnino delodajalca, kot v njegovo gospodarsko pobudo. Pravica do stavke pomeni legalizacijo tiste škode, ki izvira iz odklonitve oziroma neizvajanja dela. Stavka ni prenehanje dela delavcev, temveč je sredstvo za dosego določenega cilja (ekonomske in socialne pravice in interesi iz dela). ZStk v 4. čl. določa, da stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, morajo od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor. Začasna p

Gospodarske javne službe (obvezne državne) je treba šteti med dejavnosti posebnega družbenega pomena v smislu prvega odstavka 7. člena ZStk. Nasprotni udeleženec je splošno stavko pri predlagatelju in vse napovedi nadaljevanja stavke napovedal prepozno. Predlagatelju je datumsko, časovno in krajevno napovedal stavkovne aktivnosti največkrat le en dan (včasih dva, tri ali pet dni) prej. Prav tako sklepa o začetku stavke in izjave o načinu zagotavljanja minimuma delovnega procesa ni poslal pristojnemu ministrstvu (dikcija v ZStk „pristojni organ družbenopolitične skupnosti“), niti Vladi RS. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je nasprotni udeleženec kršil 8. člen ZStk, kar zadostuje za ugotovitev nezakonitosti sporne stavke. ZStk sodišču ne daje podlage za presojo zakonitosti stavke z vidika njene nujnosti, primernosti oziroma sorazmernosti (kot razmerja med koristjo, ki jo želijo doseči stavkajoči delavci in škodo, ki jo stavka povzroči delodajalcu). Prav tako veljavna zakonodaja ne daje podlage, da bi sodišče presojalo zakonitost stavke glede na utemeljenost oziroma neutemeljenost stavkovnih zahtev.

Stavka ni nezakonita, ker nasprotni udeleženec napovedi stavke ni poslal nadzornemu svetu predlagatelja (ampak le upravi), saj nadzorni svet ni organ upravljanja ali poslovodni organ v smislu določbe prvega odstavka 3. člena ZStk. Ker so se stavkovne zahteve nasprotnega udeleženca nanašale na uresničevanje ekonomskih oz. socialnih pravic in interesov z dela, je bila stavka zakonita. Pri tem niso bistvene navedbe predlagatelja, češ da stavka ni bila nujna, primerna in sorazmerna oz. da posamezne stavkovne zahteve niso bile vsebinsko utemeljene.

Sodišče v okviru presoje zakonitosti stavke utemeljeno izhaja iz sklepov nasprotnega udeleženca z dne 11. 11. 2010 in razlogov zanje ter poleg same prekinitve dela obravnava vsa dogajanja, ki so bila v vzročni zvezi z napovedjo in izvedbo stavke. Glede stavkovnih zahtev, kot so bile izoblikovane na seji stavkovnega odbora nasprotnega udeleženca dne 11. 11. 2010 in na zboru delavcev dne 12. 11. 2010 v zvezi z nelegitimnostjo same zamenjave direktorja na nadzornem svetu predlagatelja, je sodišče utemeljeno presodilo, da taka zahteva ne more predstavljati uresničevanja ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, saj je imenovanje in razrešitev direktorja na pristojnem organu v statusni sferi družbe oziroma se posredno uvršča v lastninsko-upravljalska upravičenja lastnikov družbe.

Razlog, zaradi katerega je nasprotni udeleženec organiziral opozorilno stavko v spornem obdobju, ne pomeni uresničevanja ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela, saj je bila stavka organizirana zaradi razrešitve dotedanjega direktorja in imenovanja novega. Razrešitev in imenovanje direktorja sodi v pristojnost delodajalca in nasprotovanje tej odločitvi ne more biti predmet stavke. Stavka, organizirana iz tega razloga, ni zakonita.

Stavka mora biti nujna, primerna in sorazmerna, ker se ji nasproti postavi pravica delodajalca do lastnine (določba 33. člena Ustave RS) in svobodne gospodarske pobude. To pomeni, da za majhno korist stavka ni primerna, če povzroči velike težave ali škodo. Seveda pa to ne pomeni, da se lahko stavka v tej smeri posebej omejuje, saj vsaka stavka posega tako v lastnino delodajalca kot tudi v njegovo gospodarsko pobudo. Pri tem je vedno treba upoštevati, da je stavka tudi po prvem odstavku 1. člena zakona o stavki (Zstk - Uradni list SFRJ, št. 23/91) organizirana prekinitev dela delavcev za uresničitev ekonomskih in socialnih pravic in interesov, ocena sorazmernosti pa je največkrat možna šele takrat, ko je stavke konec in ko so jasni njeni rezultati. Določene omejitve sicer dopušča že drugi odstavek 77. člena Ustave RS, s katerim pa ni omejena pravica do sindikalne svobode, ampak le pravica do stavke. Ta se lahko omeji, če je to zahteva javne koristi, kar pomeni, da je odločilen samo objektiven kriterij. Omejitve stavke so tako dopustne, razlagati pa jih je treba ozko, ker je treba vedno upoštevati, da je stavka bistveno sredstvo uveljavljanja in varstva delavčevih socialnih in eko

Stavka je v istem časovnem obdobju lahko samo zakonita, če poteka v skladu z veljavnim zakonom, ali pa nezakonita, če se z njo kršijo veljavni predpisi. Zato ni možno, da bi se ugotovilo, da je del stavke zakonit (na primer stavka na določenih delovnih mestih), deloma pa nezakonit (na primer zapora izvoza in uvoza), saj nezakonitost, ki ima (običajno) širše posledice, povzroči, da je ravnanje v celoti nezakonito. Stavke tudi ni mogoče brez medsebojnega sporazuma enostransko prekinjati. Enostransko je možno samo (pre)nehanje stavke tako, da mora pri nadaljevanju (ponovnem organiziranju) stavke tisti, ki stavko organizira, sprejeti vse ustrezne sklepe za nadaljevanje in nadaljevanje tudi pravočasno napovedati.

Če bi stavka potekala tako, kot je bila napovedana in bi stavkajoči zasedli delovna mesta, ne da bi delali, ne bi bila z ničemer ogrožena varnost ljudi ali premoženje, in bi proizvodnja po končani stavki lahko stekla. S preprečitvijo dovoza in izvoza materiala iz družb v B. in v P. je bila kršena določba 2. odst. 5. čl. Zakona o stavki, saj je bil na ta način onemogočen delovni proces v tistem delu, ki v stavki ni bil obsežen, saj se je stavke v P. udeležilo le 27 delavcev od 146 zaposlenih, v B. pa 140 od 199 zaposlenih. To pomeni, da je bila stavka v času, ko je bil uvoz in izvoz preprečevan, delno nezakonita zaradi preprečitve uvoza in izvoza materiala v obe podjetji. Zakon pozna le prenehanje stavke, z obojestranskim sporazumom ali z enostranskim sklepom tistega, ki je sklepal o začetku stavke. Pojma zamrznitve ali prekinitve stavke zakon o stavki ne pozna, a je ta možna in ni nujno, da do nje pride izključno le v soglasju obeh strani. Prekinitev je bila dana zato, da bi se pogajanja nadaljevala, kar je v skladu z določili oz. pravili stavke, pa čeprav o tej zamrznitvi ni sklepal organ, ki je sprejel sklep o začetku stavke. Zato je bila zamrznitev oz. prekinitev stavke z

Ker med prvotno postavljenimi stavkovnimi zahtevami, ki so se nanašale na odpravo nadurnega dela, in stavkovnimi zahtevami iz kasnejše stavke, ki se nanašajo na takojšnjo odpravo vseh izrečenih ukrepov začasne odstranitve delavca z dela, na umik vseh zahtevkov za uvedbo disciplinskega postopka in na plačilo razlike zaradi suspenzov, ni vzročne zveze (in uvedba disciplinskih postopkov in začasno odstranitev delavk z dela ni posledica nespoštovanja predlagatelja do prvotnega dogovora), nasportovanje delavcem takim ukrepom ne more biti zakoniti razlog za novo stavko, saj v tem primeru ne gre za uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic delavcev ter interesov z dela, v skladu z določilom 1. čl. Zakona o stavki - ZSTK.

Pravica do stavke je ustavna pravica in v skladu z določbo 1.d točke 8. člena mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah pravica, ki jo ima delavec v skladu z zakonom. Gre za pomembno delavčevo pravico, ki je lahko omejena samo z zakonom. Zato je nezakonitost stavke možno ugotoviti samo, če je bila izvedena v nasprotju z zakonskimi normami, kar je treba ugotavljati za vsak primer posebej. Materialno pravo je mogoče uporabiti šele, ko so razčiščena vsa dejanska vprašanja, saj bi bila sicer odločitev v nasprotju s sprejetimi normami. V spornem primeru bi bila stavka nezakonita, če bi se ugotovilo, da so stavkajoči delavci preprečevali delo drugim delavcem. Za tako ugotovitev, ki je po določbah drugega odstavka 5. člena zakona o stavki potrebna za odločitev, pa je potrebno izvesti bistvene dokaze in ugotoviti vsa odločilna dejstva.

V večini primerov ima vsaka stavka oziroma ustavitev dela v določenih delih podjetja za posledico prav omejevanje in preprečevanje dela na drugih delovnih mestih. Stavka ni nezakonita zato, ker v njej niso bili udeleženi vsi delavci.