VSL Sklep II Cp 1474/2020

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep v I. in II. točki izreka tako spremeni, da se predlog za sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je predlog za sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda utemeljen. Do sprostitve mesta v ustreznem socialnovarstvenem zavodu, vendar največ za šest mesecev, je nasprotno udeleženko sprejelo v oddelek pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice A. Odločilo je še, da stroški postopka bremenijo proračun.

2Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotna udeleženka po svoji pooblaščenki. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in posledično napačno uporabilo materialno pravo. Pogoj ogrožanja lastnega zdravja in zdravja in življenja drugih ljudi je sodišče ugotovilo zgolj hipotetično in ni izkazan. Pritožnica trenutno ni agresivna in nima težav z nadzorovanjem svojih ravnanj. Na oddelku pod posebnim nadzorom PB A. se dobro počuti, nima samomorilskih misli, z ostalimi pacienti se dobro razume in je pripravljena na odhod domov. Z ničemer ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih in ne povzroča škode. Njena izpoved pri zaslišanju ni bila upoštevana v zadostni meri, zdravstveno stanje je bistveno boljše in stabilizirano, kar je ugotovil tudi sodni izvedenec. Zdravljenja ne odklanja, pripravljena bi se bila ambulantno psihiatrično zdraviti. Pri vsakodnevnih opravilih ji lahko pomagata mama in sin. Zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom in namestitev v socialnovarstveni zavod zato nista nujna in sorazmerna ukrepa. Dolgo obdobje zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom bi lahko imelo negativne posledice na njeno zdravje in bi zaviralo izboljšanje stanja. Pritožnica namestitev v socialnovarstveni zavod aktivno odklanja, še posebej v SVZ B., kjer je prišlo do poskusa uboja sostanovalke. Vprašljivo je, ali bi takšna namestitev lahko dosegla svoj namen, to je zaščito življenja nasprotne udeleženke in zlasti življenj drugih. Ker zakonski pogoji za zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom in za sprejem v SVZ niso izpolnjeni, je izrečeni ukrep nepravilen in nesorazmeren.

3Pritožba je utemeljena.

4Okrajno sodišče v Radovljici je v zadevah istih udeležencev¹ v enakem obdobju sprejelo dve različni odločitvi, ki sta bili pritožbenemu sodišču predloženi v reševanje 1. 9. 2020. V zadevi Pr 159/2020 je sodišče nasprotno udeleženko zadržalo na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom PB A. na podlagi prvega odstavka 70. člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZDZdr do 27. 11. 2020, z izpodbijanim sklepom pa je sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za sprejem nasprotne udeleženke na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda² na podlagi 75. člena ZDZdr ter jo je zgolj do sprostitve prostega mesta, a največ za šest mesecev, sprejelo v oddelek pod posebnim nadzorom PB A.

5Po določbi 75. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta v varovani oddelek SVZ brez privolitve, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr, in sicer (1) če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, (2) če potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, (3) če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (4) če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven SVZ, v nadzorovani obravnavi) in (5) če izpolnjuje druge pogoje za sprejem v SVZ, ki jih določajo predpisi socialnega varstva.

6Postavljeni izvedenec psihiater mag. M. V. je v obravnavani zadevi glede potrebnosti nadaljnjega zdravljenja v PB A. ugotovil, da je pri nasprotni udeleženki najprej treba opraviti končno diagnostiko, ker to do sedaj še ni bilo zadovoljivo storjeno, potrebno pa je zaradi nadaljnjega zdravljenja, ki mora biti ustrezno in usmerjeno v zdravljenje osnovne bolezni³, ne pa domnevne organske možganske okvare, za katero zdravil v bistvu ni. Po mnenju izvedenca bi bila s takojšnjim odhodom nasprotne udeleženke v socialnovarstveni zavod možnost nadaljnje diagnostike ustavljena, saj se tam s tem ne ukvarjajo in je to potrebno opraviti v bolnišnici.⁴ Upoštevajoč navedeno, pa tudi ugotovitve Okrajnega sodišča v Radovljici v zadevi Pr 159/2020, iz katerih izhaja, da je pri nasprotni udeleženki potrebno nadaljevanje zdravljenja na oddelku pod posebnim nadzorom PB A.⁵, ni izpolnjen prvi pogoj za sprejem nasprotne udeleženke v varovani oddelek SVZ iz prvega odstavka 74. v zvezi s 75. členom ZDZdr, torej da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma, da to ni potrebno. Oba izvedenca psihiatra, ki ju je postavilo sodišče v mesecu avgustu 2020, sta namreč ugotovila nasprotno, torej da nasprotna udeleženka še potrebuje nadaljnje zdravljenje v PB, ki že prinaša pozitivne rezultate.

7Pritožbeno sodišče je zato po uradni dolžnosti, ne da bi posebej odgovarjalo na pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, izpodbijani sklep spremenilo in predlog predlagateljice za sprejem na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 30. členom ZDZdr).

8Ob robu pritožbeno sodišče še dodaja, naj bo sodišče prve stopnje pri obravnavanju zadev s področja ZDZdr pozorno, da zadeve posameznega nasprotnega udeleženca v istem časovnem obdobju obravnava enotno, da ne prihaja do različnih odločitev. Hkrati naj glede na predlog izvedenca preveri, ali je zoper nasprotno udeleženko že pričet postopek za postavitev pod skrbništvo, kar bi olajšalo ureditev njenega socialnega statusa, in če slednji ni uveden, poda zanj ustrezno iniciativo ali ga sproži po uradni dolžnosti.

9O priglašenih stroških pritožbenega postopka pritožbeno sodišče ni odločilo, saj glede na določilo 51. člena ZDZdr ne gre za stroške, ki bi jih moral nositi kateri od udeležencev tega postopka, temveč bodo kriti iz sredstev sodišča. Zato bo o njih odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom.

¹ V obeh zadevah na predlog PB A. zoper nasprotno udeleženko A. A.
² Iz spisa je razvidno, da je sodišče opravilo več poizvedb pri verificiranih SVZ, ki pa niso imeli prostega mesta za nasprotno udeleženko, zato konkretnega zavoda ni imenovalo.
³ To je označil kot: „dolgoletno neprepoznano in nezdravljeno endogeno duševno bolezen iz shizofrenskega kroga z jasno opisanim shizofrenskim deficitnim sindromom“.
⁴ Izvedenec je v mnenju zapisal: „Menim, da v je v sedanji fazi zdravljenja še prezgodaj načrtovati trajno rešitev z namestitvijo nasprotne udeleženke v SVZ. Ravno tako se zdi iluzorno pričakovanje terapevtov, da se bo sčasoma „udomačila“ in sprejela realnost zavodskega življenja. Menim, da je prav to naloga psihiatrije, da „udomačitev“ nasprotne udeleženke mora opraviti strokovno osebje psihiatrične bolnišnice v času primerno dolge hospitalizacije in ne laično osebje javnih zavodov in društev občanov. V konkretnem primeru je potrebno upoštevati tudi aktiven odpor nasprotne udeleženke do zavodske namestitve, pri čemer je enkrat že prekoračila mejo še dovoljenega vedenja in s poskusom uboja preprečila izvajanje načrta azilacije v zavodu B.“
⁵ V navedeni zadevi se je sodišče oprlo na mnenje izvedenca B. S., v katerem je navedel, da za nasprotno udeleženko druge oblike pomoči, razen zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom PB, ne pridejo v poštev, saj potrebuje 24 urno varovanje, modifikacijo in optimizacijo psihiatrične medikamentozne terapije in suport. Po njegovem mnenju je zdravljenje potrebno še za obdobje treh mesecev, v katerem je možno pričakovati nadaljnjo umiritev in izboljšanje psihičnega zdravstvenega stanja, ki se po prihodu v bolnišnico že izboljšuje.