VSM Sklep I Ip 547/2020

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

1Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnice ugodilo, sklep o izvršbi I 1781/2019 z dne 21. 10. 2019 razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka) in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi pri nepremičninah, na katerih je dovolilo izvršbo, izbriše zaznamba sklepa o izvršbi (II. točka izreka). Hkrati je upnici naložilo, da dolžnici v 8 dneh povrne stroške postopka v znesku 353,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2Upnica v pravočasni pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja iz 3. in 2. točke prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ ter predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor zavrne, stroški pa naložijo v plačilo dolžnici. Povzema vsebino prvostopenjskega sklepa. Kot bistveno izpostavi, da je sodišče spregledalo, da je upnica vložila predlog za izvršbo na podlagi dveh izvršilnih naslovov: sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru In 1094/2012 z dne 14. 11. 2012 in In 449/2013 z dne 7. 5. 2013, ki sta bila izdana zoper glavnega dolžnica A. A. in prejšnjo hipotekarno dolžnico B. B. Oba sta postala pravnomočna. Predlog ni bil prvenstveno utemeljen na dednem dogovoru, ampak kasnejših izvršilnih naslovih. S sklepi v obeh izvršilnih naslovih je terjatev nedvomno izvršljiva. Meni, da je upnica pridobila izvršilni naslov in poplačilno pravico na nepremičninah zoper prejšnjo hipotekarno dolžnico, zato ji pravica ostane tudi po prenosu lastninske pravice na novo imetnico - sedanjo dolžnico. Sodišče prve stopnje je nepopolno ugotovilo, da izvršbo predlaga zgolj na podlagi sodne poravnave - dednega sporazuma in nepravilno uporabilo materialno pravo, da od upnice, ki je v izvršilnem postopku že posegla na nepremičnino hipotekarne dolžnice in razpolaga z veljavnim izvršilnim naslovom, zahteva, da vloži hipotekarno tožbo zoper novega hipotekarnega lastnika.

3Dolžnica v odgovoru na pritožbo pritrjuje prvostopenjskim razlogom in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da dolžnica ni stranka dednega sporazuma, sklenjenega pri Okrajnem sodišču v Mariboru, vsebovanem v sklepu o dedovanju II D 1120/2014 z dne 7. 5. 2009,¹ ki ga je šteti za sodno poravnavo in s tem za izvršilni naslov (prvi odstavek 20. člena ZIZ) in da je pri solastniškem deležu dolžničine nepremičnine na podlagi navedenega sklepa o dedovanju vknjižena hipoteka v zavarovanje denarne terjatve v znesku 7.000,00 EUR z učinkom od dne 4. 6. 2009 v korist upnice, ne pa zaznamba izvršljivosti terjatve, kot kumulativni pogoj po 245. členu ZIZ za nastop učinka z možnostjo izvršbe proti novemu lastniku zastavljene nepremičnine. Zaključuje, da upnica v dednem sporazumu oziroma sodni poravnavi zoper dolžnico nima izvršilnega naslova, prav tako ni izkazan prehod obveznosti nanjo. Poudarja, da brez zaznambe izvršljivosti terjatve upnica nima izvršilnega naslova zoper kasnejšega lastnika obremenjene nepremičnine.

6Upnica teh ugotovitev in zaključkov v pritožbi ne prereka in ne izpodbija. Sodišče druge stopnje prvostopenjskim razlogom v celoti pritrjuje in jih v izogib ponavljanju povzema ter le še dodaja:

7Hipoteka je zastavna pravica zastavnega upnika, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja (138. člen Stvarnopravnega zakonika - v nadaljevanju SPZ).

8Nobenega spora ni o tem, da je nepremičnina dolžnice obremenjena s hipoteko, s katero je zavarovana terjatev upnice, kot tudi ni spora o pravici upnice do poplačila iz hipoteke. Sporno je le, ali se upnica lahko poplača v izvršilnem postopku, ali pa mora poplačilo uveljavljati s hipotekarno tožbo.

9Sam obstoj izvršilnega naslova, ki je bil pridobljen zaradi plačila obligacijske terjatve, zadošča za poplačilo iz hipoteke le od osebnega dolžnika. Za poplačilo iz hipoteke proti realnemu dolžniku pa je potrebna posebna tožba na dopustnost poplačila iz zastavljene nepremičnine, tako imenovana hipotekarna tožba razen, če gre za izjeme: hipoteko nastali na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa (142. člen ZIZ) ali sodne odločbe² (zastavna pravica v izvršbi, zavarovanje, predhodna odredba).

10Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje v sodni poravnavi - dednem sporazumu, dolžnica ni niti nosilka denarne obveznosti, niti zastavna dolžnica, prav tako sporazum ne vključuje soglasja³ z neposredno izvršbo na zastavljeno nepremičnino ter posledično temu tudi ni vknjižena izvršljivost terjatve v zemljiško knjigo. Zgolj v primeru obstoja te kvalitete bi lahko upnica zoper dolžnico zahtevala poplačilo terjatve v izvršbi. Le v tem primeru bi hipoteka iz dednega sporazuma učinkovala tudi proti poznejšemu pridobitelju lastninske pravice na nepremičnini, to je proti dolžnici.

11Upnica v pritožbi utemeljenost izvršbe zoper dolžnico gradi na dejstvu, da izvršbo ni predlagala le na podlagi sodne poravnave - dednega sporazuma, temveč tudi sklepu o izvršbi in da je v izvršilnem postopku že posegla na nepremičnino hipotekarne dolžnice (B. B.), to je prejšnje lastnice predmetne nepremičnine.

12Drži, da je upnica zoper A. A. (osebni dolžnik po dednem sporazumu) in B. B. (realno dolžnico) že vodila izvršilni postopek In 449/2013 in In 1094/2012. Oba sklepa o izvršbi sta postala pravnomočna in oba postopka sta že pravnomočno zaključena. Bistveno v zadevi pa je, da je izvršilno sodišče hkrati z ustavitvijo izvršilnega postopka razveljavilo opravljena dejanja izvršbe, to je zaznambo sklepa o izvršbi. Na podlagi odločitve izvršilnega sodišča je bila ta izbrisana iz zemljiške knjige (90. člena Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1). Zaznamba sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, ima za posledico, da poplačilna pravica hipotekarnega upnika učinkuje tudi proti kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na nepremičnini. Ker pri predmetnih nepremičninah v lasti dolžnice zaznamba sklepov o izvršbi, na katere se sklicuje upnica v pritožbi, ni več vknjižena, poplačilno upravičenje hipotekarne upnice zoper dolžnico - kasnejšo pridobiteljico lastninske pravice na nepremičnini, ni izkazano.

13Upravičeno vodenje izvršbe zoper dolžnico - kasnejšo lastnico nepremičnine, bi bilo izkazano, v kolikor bi upnica tekom odprtih izvršilnih postopkov in vknjiženi zaznambi sklepa o izvršbi, ki ima za posledico, da poplačilna pravica hipotekarnega upnika učinkuje tudi proti kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na nepremičnini (drugi odstavek 170. člena ZIZ), po četrtem odstavku 24. člena ZIZ izkazala pravno nasledstvo glede prehoda lastninske pravice na s hipoteko obremenjeni nepremičnini, ki je predmet izvršbe v tem postopku. Napačno pa je pritožbeno naziranje, da že dejstvo, da je bil voden izvršilni postopek zoper prejšnjega lastnika, daje upniku upravičenje vodenja postopka zoper kasnejšega lastnika nepremičnine.

14Upnica stroškovne odločitve ne izpodbija. Uradni preizkus je pokazal, da je odločitev materialnopravno pravilna.

15Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ni pokazal kršitev.

16Upnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ). Navedbe dolžnice v odgovoru na pritožbo, s katerimi pritrjuje prvostopenjski odločitvi, k pritožbeni presoji niso pripomogle. Kot nepotrebne stroške odgovora na pritožbo dolžnica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

¹ Iz vsebine dednega dogovora izhaja, da zapustnikova vdova B. B. prevzame celotno zapuščino, zapustnikov sin A. A. pa se zaveže zapustnikovi hčerki C. C. (upnici) izplačati znesek 7.000,00 EUR do dne 15. 7. 2009, do tedaj brez obresti, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V zavarovanje te terjatve se dovoli pri solastniškem deležu B. B. do 3/4 od celote na nepremičninah parc. št. 2383 in parc. št. 2384, vse k.o. R., vknjižba zastavne pravice v korist upnice C. C.
² Dedni dogovor, čeprav povzet v izreku sklepa o dedovanju, nima pravne narave sodne odločbe, pač pa predstavlja bodisi pogodbo civilnega prava, bodisi ima naravo sodne poravnave, če izpolnjuje pogoje, ki jih mora imeti pravnomočna sodna odločba. Tako VSL sklep II Cp 3272/2009, enako VSL sklep I Cp 2619/2012, VSRS II Ips 576/98, II Ips 177/97.
³ Realne dolžnice (B. B.).