VSL Sodba PRp 199/2020

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Brežicah postopek o prekršku zoper obdolženca za prekršek po osmem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (ZVoz-1) ustavilo, na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) in posledično s stroški ustavljenega postopka obremenilo proračun.

2S takšno odločitvijo se prekrškovni organ ne strinja in vlaga pritožbo zaradi napačne uporabe materialne določbe ZVoz-1 in posledično zaradi neizrečene sankcije. Navaja, da je bil obdolženec ustavljen po predhodni informaciji policistov MP Slovenska vas, ki so bili s strani hrvaških varnostnih organov obveščeni, da voznik tovornega vozila znamke Renault tip ... reg. oznak 000 vozi brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Policisti predlagatelja so ob kontroli ugotovili, da je obdolženec vozil v času, ko ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja s čimer je kršil določila 3. točke prvega odstavka 56. člena ZVoZ-1 in storil prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoz-1. Na podlagi poizvedb pri policiji na Hrvaškem (odgovor 000 z dne 9. 6. 2020) je bilo ugotovljeno, da je Visoko prekrškovno sodišče v Zagrebu omenjenemu izreklo „zaščitni ukrep“ - prepoved upravljanja z motornim vozilom v času od 13. 2. 2020 do 5. 8. 2020. Pritožnik navaja, da je obdolženec vozil po Republiki Sloveniji in posedoval vozniško dovoljenje Republike Hrvaške, v katerem pa je imel vezan ukrep „prepoved upravljanja z motornim vozilom“ v času od 13. 2. 2020 do 5. 8. 2020. Sankcija mu je bila izrečena v državi stalnega prebivališča, kjer mu je bilo vozniško dovoljenje tudi izdano, na vozniškem dovoljenju pa ni vpisan omenjeni ukrep. S tem ni opredeljeno, kje se ukrep izvaja. V nadaljevanju citira določbe 42. člena Dunajske konvencije ter navaja, da je bila obdolžencu v matični državi začasno odvzeta pravica do vožnje in da ukrep „prepoved upravljanja z motornim vozilom“ velja za vse države, ki so podpisnice Konvencije o cestnem prometu sklenjene na Dunaju 8. 11. 1986. Obdolženec je vozil v Republiki Sloveniji brez vozniškega dovoljenja zaradi izvrševanja ukrepa v Republiki Hrvaški in tako ni izpolnjeval pogojev za vožnjo motornih vozil v Republiki Sloveniji, saj ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije v katero spada vozilo, ki ga je vozil, s čimer je kršil določila 3. točke prvega odstavka in storil prekršek po osmem odstavku 56. člena ZVoZ-1.

3Obdolženec je (po zagovorniku) v odgovoru na pritožbo navedel, da se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje in da ob izreku sankcije prepovedi vožnje na območju Republike Hrvaške ni bilo navedeno, da se ta prepoved nanaša tudi na območje izven Republike Hrvaške, kar potrjuje tudi dejstvo, da hrvaški organi prepovedi vožnje niso zapisali v njegovo vozniško dovoljenje.

4Pritožba ni utemeljena.

5Prekrškovni organ v obdolžilnem predlogu obdolžencu očita, da je dne 27. 5. 2020 ob 14.15 uri kot voznik tovornega vozila Renault ... reg. oznak 000 kršil določila ZVoz-1 s tem, ker je v cestnem prometu vozil vozilo v času, ko ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja za vožnjo vozil tiste kategorije, v katero spada vozilo, ki ga je vozil in je s tem kršil določila 3. točke prvega odstavka 56. člena ZVoz-1. Navedena določba določa, da sme motorno oziroma motorno in priklopno vozilo voziti oseba, ki ima veljavno vozniško dovoljenje za vožnjo vozil tiste oziroma tistih kategorij, v katere spada vozilo ali skupina vozil, ki jo vozi in ne vozi v nasprotju z omejitvijo, vpisano v njenem vozniškem dovoljenju. Po osmem odstavku tega člena se z globo 500 EUR kaznuje oseba, ki ravna v nasprotju z 2. točko (ni dopolnila predpisane starosti za vožnjo vozil) ali 3. točko prvega odstavka tega člena. Zakonski znaki tega prekrška so torej: 1. vožnja motornega vozila, 2. predpisano vozniško dovoljenje in 3. vožnja brez vozniškega dovoljenja.

6Po presoji višjega sodišča zakonski znaki prekrška, ki ga obdolžencu očita prekrškovni organ niso podani. Iz prekrškovnega spisa je razvidno, da je bilo v postopku pred sodiščem prve stopnje brez dvoma ugotovljeno, da je obdolženec imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja izdanega s strani pristojnih organov Republike Hrvaške (prilogi B2 in B3) ter da je to vozniško dovoljenje „obremenjeno“ z ukrepom prepoved uporabe (priloga C1). Ob tem sodišče pripominja, da niti pritožnik niti obdolženec nimata prav, ko navajata, da bi morala biti prepoved uporabe zabeležena v vozniškem dovoljenju, saj tako v Republiki Sloveniji (na podlagi 124. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij ZIKS-1 v zvezi s petim odstavkom 202. člena ZP-1) kot tudi v Republiki Hrvaški (na podlagi 153. člen Prekršajnega zakona in 297. člen Zakona o sigurnosti prometa na cestama NN 80/13 s spremembami in dopolnitvami) se ukrep prepoved vožnje motornega vozila izvrši z vpisom v evidenco izdanih vozniških dovoljenj, ki se vodita v elektronski obliki in se v vozniško dovoljenje ne vpisuje.

7Obdolženec je državljan Republike Hrvaške in imetnik vozniškega dovoljenja izdanega v Republiki Hrvaški, s strani pristojnih organov Republike Hrvaške mu je bil v postopku o prekršku izrečen ukrep prepoved vožnje motornega vozila. Na območju Republike Hrvaške so sankcije za prekrške predpisane v Prekršajnem zakonu (NN 107/2007 s spremembami in dopolnitvami). Navedeni zakon v 6. točki prvega odstavka 50. člena med zaščitnimi ukrepi (zaštitne mjere) navaja tudi prepoved vožnje motornega vozila in v 58. členu določa, da lahko sodišče storilcu, ki stori prekršek zaradi kršitve prometne varnosti, izreče ukrep prepoved vožnje motornega vozila za obdobje od enega meseca do dveh let. Smiselno enake določbe ima tudi ZP-1 v 23. členu, ki ima naslov prepoved vožnje motornega vozila. Izrek tega ukrepa torej ne gre enačiti z ukrepom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ali z ukrepom začasnega odvzema vozniškega dovoljenja. Izhajajoč iz tega bi obdolžencu lahko očitali kršitev 4. točke prvega odstavka 56. člena ZVoz-1, ki določa, da motorno vozilo ne sme voziti oseba, ki se ji (poleg ostalega) izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije in bi storil prekršek po desetem odstavku 56. člena ZVoz-1 za katerega je predpisana globa 1.000 EUR in 18 kazenskih točk, vendar le pod pogojem, da bi v tujini pravnomočno izrečen ukrep veljal tudi na ozemlju Republike Slovenije. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa je izrečena prepoved vožnje veljavna le na ozemlju Republike Hrvaške, saj območje in dejanja domače jurisdikcije veljajo le na domačem ozemlju (t.i. splošna suverenostna omejitev). Višje sodišče se zato strinja s prvostopenjskim sodiščem, da se začasni ukrep, ki je bil izrečen v zvezi z obdolženčevo pravico uporabe vozniškega dovoljenja na območju Republike Hrvaške, ne razteza in nima veljavnosti na območju Republike Slovenije.

8Glede na navedeno je sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrnilo pritožbo prekrškovnega organa kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.