VSL Sklep PRp 131/2020

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

1Okrajno sodišče v Kranju je z izpodbijano sodbo zahtevi za sodno varstvo storilca ugodilo in je plačilni nalog po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilca zaradi prekrška po 5. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), storjenega dne 12.5.2018 ob 22.26 uri z vozilom reg. št. ... na lokaciji Jesenice, Cesta železarjev 24 (RC III. reda, št. 637, odsek 0368, km 5.400), v Občini Jesenice, kjer je hitrost s splošnim predpisom omejena na 50 km/h, ko je po opravljeni meritvi izmerjena hitrost 86 km/h, z upoštevano varnostno razliko znašala najmanj 81 km/h in je hitrost 50 km/h prekoračil za 31 km/h, s čimer je kršil 1. točko prvega odstavka 46. člena ZPrCP, na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo in odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

2Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ smiselno iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 57. člena ZP-1 in višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, ali samo odloči o zadevi tako, da se zahteva za sodno varstvo storilca zavrne kot neutemeljena.

3Pritožba je utemeljena.

4Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje kot ključno za ustavitev postopka štelo, da opis dejanja v plačilnem nalogu nima konkretizacije, da je meritev hitrosti bila opravljena v naselju, zaradi česar je presodilo, da ni opredeljen zakonski znak prekrška, da je storilec hitrost prekoračil v naselju in da zato dejanja, kot je v plačilnem nalogu opisano, ni mogoče šteti kot prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP.

5Na podlagi 5. alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1 sodišče po uradni dolžnosti preizkusi, ali je izrek odločbe razumljiv. Pri vprašanju razumljivosti izreka mora izhajati iz tega, kakšni so znaki prekrška. Po 5. točki petega odstavka se za prekršek z globo 1.000 eurov in z devetimi kazenskimi točkami kaznuje voznik, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom omejeno hitrost na cesti v naselju, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 30 do 50 km/h. Glede na navedeno je naselje zakonski znak prekrška.

6Iz razlogov sodbe je razumeti, da je sodišče pomanjkljivost pri konkretizaciji prekrška videlo v tem, da v izreku plačilnega naloga in v opisu dejanskega stanja ni izrecno navedeno, da je storilec hitrost prekoračil na cesti v naselju. Takšno stališče je sprejelo kljub temu, da je ugotovilo (točka 5 obrazložitve), da je v izreku plačilnega naloga v rubriki „kraj prekrška“ navedeno: „Jesenice, Cesta železarjev 24 (RC III. reda, št. 637, odsek 0368, km 5.400), v Občini Jesenice“. V opisu dejanskega stanja, ki je sestavni del plačilnega naloga, pa je navedeno, da je dne 12.5.2018 ob 22.26 uri pooblaščena uradna oseba na RC III. reda, št. 637, odsek 0368, km 5.400, v neposredni bližini objekta Jesenice, Cesta železarjev 24, v Občini Jesenice, izvajal meritve hitrosti, kjer je hitrost s splošnim predpisom omejena na 50 km/h, po opravljeni meritvi pa je bila izmerjena hitrost 86 km/h, z upoštevano varnostno razliko pa znaša najmanj 81 km/h in je storilec omejeno hitrost 50 km/h prekoračil za 31 km/h, s čimer je kršil 1. točko prvega odstavka 46. člena ZPrCP in s tem storil prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP.

7Odsotnost izrecne navedbe naselja samo po sebi še ne pomeni, da plačilni nalog nima opredeljenega zakonskega znaka prekrška, če je v izreku plačilnega naloga in v opisu dejanskega stanja naselje kot zakonski znak dovolj določljivo opredeljeno. Pritrditi gre sicer sodišču prve stopnje, da iz fotografije, priložene plačilnemu nalogu, ni vidno naselje (fotografija prikazuje nočni posnetek), vendar pa se gre v tem primeru kljub temu strinjati s pritožnikom, da navedba krajevnega imena z ulično številko ter z dodatno konkretizacijo v opisu dejanskega stanja, da je pooblaščena uradna oseba izvajal meritve hitrosti, kjer je hitrost s splošnim predpisom omejena na 50 km/h, in da je storilec omejeno hitrost 50 km/h prekoračil za 31 km/h, s čimer je kršil 1. točko prvega odstavka 46. člena ZPrCP ter s tem storil prekršek po 5. točki petega odstavka 46. člena ZPrCP, dovolj določno opredeljuje zakonske znake prekrška storjenega v naselju. Glede na obravnavani primer je tak opis kraja storitve prekrška zadosten in plačilni nalog vsebuje vse sestavine, ki so predpisane v tretjem in četrtem odstavku odstavku 57. člena ZP-1.

8Upoštevajoč navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi prekrškovnega organa ugodilo in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, v katerem bo moralo zgoraj navedeno upoštevati in o zahtevi za sodno varstvo ponovno odločiti.