VDSS Sklep Pdp 9/2020

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 15 dni obračunati in plačati razlike stroškov prehrane za mesece od decembra 2010 do septembra 2015 v zneskih, razvidnih iz izreka sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. dne v mesecu za pretekli mesec do plačila. Kar je zahteval tožnik več ali drugače, je zavrnilo. Odločilo je še, da krije tožnik 70 % stroškov, tožena stranka pa 30 %.

2Zoper sodbo se v delu odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka pritožuje tožnik iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da ni razumljiva 13. točka obrazložitve izpodbijane sodbe. Za obdobje do uveljavitve ZUJF se je sodišče sicer oprlo na izračun izvedenke A.A., vendar ga ni upoštevalo in je samo izračunalo višino prikrajšanja. Sodišče ni pojasnilo, kako je prišlo do zneska, ki se za obdobje do 31. 5. 2012 razlikuje od zneska, ki ga je izračunala izvedenka. V tem delu sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni in med seboj v nasprotju. To velja tudi za obdobje po uveljavitvi ZUJF. Izvedenec B.B. je v koloni 16 ugotovil prikrajšanje brez upoštevanja dodatka v znesku 24,88 EUR in v koloni 17 prikrajšanje z upoštevanjem dodatka v znesku 428,78 EUR, kar skupaj znaša 453,66 EUR – kolona 18, sodišče pa je tožniku dosodilo dodatek v višini 417,39 EUR z utemeljitvijo, da se za to obdobje ne upošteva dodatek. Za obdobje po 31. 5. 2012 bi moralo sodišče z upoštevanjem 50 % dodatka za prehrano za čas nočnega dela prisoditi tožniku 453,66 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku.

3Tožena stranka se pritožuje zoper ugodilni del sodbe iz vseh treh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je izvedensko mnenje A.A. napačno, ker je opravljene delovne ure ugotovila iz plačilnih list. Pri tem je upoštevala postavko v plačilni listi z nazivom "normirane ure", kar ne ustreza številu opravljenih ur v posameznem turnusu. Normirane ure so bile postavka za izplačilo plače, medtem ko se povračilo stroškov prehrane izplačuje glede na dejansko prisotnost tožnika na delu, kar je tožena stranka izpostavila v pripombah. Vztraja, da je izračun izvedenke napačen glede na podatke v spisu. Sicer pa se s pisnim mnenjem izvedenke ni strinjal niti izvedenec B.B.. Po mnenju izvedenca je dejansko število dni prisotnosti na delu, kot ga je upoštevala izvedenka, manjše, zaradi česar je izračunala višji pripadajoči znesek regresa za prehrano. Sodišče neutemeljeno pritrjuje izračunu izvedenke A.A., čeprav se bistveno razlikuje od mnenja izvedenca B.B.. Za obdobje po 1. 6. 2012 je sodišče ugotovilo prikrajšanje pri izplačilu regresa v znesku 417,39 EUR, ne da bi upoštevalo ugotovitev izvedenca B.B., da s preplačili dejansko znaša 196,32 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani del sodbe spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4Tožena stranka v odgovoru na pritožbo tožnika predlaga njeno zavrnitev.

5Pritožbi sta utemeljeni.

6Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih uveljavljata pritožbi, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, naštete v navedeni določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

7V tej zadevi je sodišče prve stopnje odločalo drugič, potem ko je pritožbeno sodišče s sklepom Pdp 466/2017 pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijani (ugodilni) del sodbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava delno razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da jasno obrazloži način izračuna prisojenih zneskov in da za obdobje pred uveljavitvijo Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF; Ur. l. RS, št. 40/2012 in nasl.), to je pred 31. 5. 2012, preveri, ali je tožena stranka z obračunom in izplačilom stroškov tožniku priznala več, kot bi bil upravičen po šestem odstavku 106. a člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZNVDN; Ur. l. RS, št. 64/94 in nasl.), kar je relevantna podlaga tudi za nadaljnje obdobje (Pdp 605/2019).

8V ponovljenem sojenju je sodišče prve stopnje za ugotovitev višine prikrajšanja izvedlo dokaz z izvedenci. Za obdobje do 31. 5. 2012 se je strinjalo z izračunom izvedenke A.A., po tem datumu pa je sprejelo izračun izvedenca B.B.. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da se je sodišče prve stopnje podalo v ocenjevanje obeh izvedenskih mnenj, čeprav se zaključki teh mnenj glede višine stroškov prehrane za nočno delo za isto sporno obdobje povsem razlikujeta. Na razhajanja z mnenjem A.A. je izvedenec B.B. opozoril tudi v pisnem mnenju. Sklicevanje na okoliščino, da sta izvedenka A.A. za obdobje do 31. 5. 2012, izvedenec B.B. pa za obdobje po tem datumu, svoja izračuna pravilno in strokovno pripravila, je pavšalno in ni ustrezen argument za neupoštevanje izvedenskega mnenja drugega izvedenca. S tem je sodišče tudi prevzelo pristojnost razsojanja o strokovnih vprašanjih, čeprav je prav zaradi razjasnitve pomembnih dejstev, glede katerih nima strokovnega znanja, določilo izvedenca.

9Utemeljen je pritožbeni očitek tožene stranke o bistveni kršitvi določb postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi z 254. členom ZPP), ker sodišče zaradi napačnega postopanja ni odpravilo bistvenih razlik med izvedenskima mnenjema – z novim zaslišanjem istih izvedencev in podrejeno ponovitvijo dokazov z istimi ali drugimi izvedenci. Ta kršitev je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke in razveljavilo izpodbijani (ugodilni) del sodbe. Ker je nerazjasnjeno vprašanje pravilnosti izračuna izvedencev o višini prikrajšanja neločljivo povezano tudi z odločitvijo o delu tožbenega zahtevka, ki je bil zavrnjen, je pritožbeno sodišče ugodilo tudi pritožbi tožnika in razveljavilo še z njegove strani izpodbijani del sodbe, posledično tudi odločitev o stroških postopka. Glede na to, da so v posledici navedene kršitve ostala odprta številna dejanska vprašanja, je smotrno, da nanje odgovori sodišče prve stopnje, ki je že izvedlo večji del dokaznega postopka. Temeljna funkcija instančnega sodišča ni v dopolnjevanju dejanskega stanja, ampak v njegovem preizkusu. Zato je pritožbeno sodišče vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP).

10V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje razčisti nasprotja med že podanima izvedenskima mnenjema, po potrebi pa izvede še druge dokaze. V dosedanjem postopku sodišče ni izvedlo dokazov (listin pod D) z utemeljitvijo, da so bile te listine, ki jih je tožena stranka priložila k svoji vlogi z dne 6. 6. 2018, vložene prepozno. Ni upoštevalo, da so bile listine predložene na pobudo izvedenke A.A., ki je v dopolnitvi pisnega mnenja toženo stranko pozvala k predložitvi verodostojnih listin oziroma podatkov, ker bo šele na tej osnovi možno upoštevati pripombe tožene stranke in izvesti morebitne popravke izračuna. Sodišče naj zato ravna skladno z drugim odstavkom 252. člena ZPP, po katerem se lahko na zahtevo izvedenca izvedejo v skladu s 7. členom ZPP tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje.

11Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.