VSL Sklep PRp 171/2020

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Storilec mora plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka v znesku 20,00 EUR.

1Okrajno sodišče v Brežicah je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog storilca za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Odločilo je še, da se storilca oprosti plačila sodnih taks.

2Storilec v pravočasni pritožbi, ki jo vlaga po zagovornikih, višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ugodi predlogu. Uveljavlja, da je soglašal, da sodišče v uradnih evidencah preveri njegove navedbe in podatke, bil je prepričan, da se bo potrdilo, da ima mladoletnega otroka in da živi v izvenzakonski skupnosti z A. A. Ker iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja drugače, pritožbi prilaga izpisek iz matičnega registra o rojstvu, iz katerega izhaja, da ima z A. A. sina v starosti štirih let. Iz priložene izjave A. A. je razvidno, da živi s storilcem v izvenzakonski skupnosti od otrokovega rojstva in da dejansko živita na naslovu Cesta 1, B., kar izhaja tudi iz izjave B. B., ki je oče A. A. in lastnik hiše, v kateri živi storilec s svojo družino. Storilec skrbi za svojega otroka, kar bi sodišče moralo upoštevati pri odločanju o predlogu. Pritožbi prilaga še izpise o plačilu vrtca za otroka.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (preizkus na podlagi 159. člena v zvezi s 168. členom Zakona o prekrških; ZP-1) ugotavlja, da niso podane kršitve, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, pritožba storilčevih zagovornikov pa tudi ni utemeljena.

5Na podlagi drugega odstavka 19.a člena ZP-1 sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč. Prvi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) določa: "Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči." Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP). Na podlagi drugega odstavka 14. člena ZBPP pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka (po katerem se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev) uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.

6Prvostopenjsko sodišče je skladno z navedenimi kriteriji presojalo predlog storilca za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in je v razlogih sklepa navedlo pravilne razloge za svojo odločitev, s katerimi se strinja tudi višje sodišče. Pritožbene navedbe storilčevih zagovornikov, s katerimi pritožnik spreminja svoje navedbe iz predloga z 18. 3. 2020 (list. št. 2) in dopolnitve predloga s 27. 5. 2020 (list. št. 10 do 12), tako višjemu sodišču niso uspele vzbuditi dvomov o pravilnosti ugotovitev sodišča prve stopnje, da storilčev predlog za nadomestitev globe z delom v splošno korist ni utemeljen.

7Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in spisovnega gradiva izhaja, da je sodišče prve stopnje po prejemu storilčevega predloga za nadomestitev globe z delom v splošno korist (v katerem je med drugim navedel, da je zaposlen in prejema minimalno plačo, drugih dohodkov nima; z družino živi doma na kmetiji; ima avtomobil v vrednosti 5.000,00 ERU; od 16. 3. 2020 je na čakanju na domu; prihrankov nima) pridobilo izpisek ER44 "Podatki o gospodinjstvu" in ugotovilo, da na naslovu Cesta 2, B. (ki ga je storilec navedel kot svoj naslov v predlogu za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist) živijo nosilec gospodinjstva C. C. ter otroka D. D. in E. E. – pritožnik. Po prejemu sklepa PRnk 4/2020 z dne 8. 5. 2020 (list. št. 7 do 9) je storilec vložil po zagovornikih dopolnitev predloga (list. št. 10 do 12), v katerem je med drugim navedel, da ima otroka v starosti treh mesecev; živi skupaj s starši kljub svoji polnoletnosti; navedbe so resnične, točne in popolne, za kar prevzema vso premoženjsko odgovornost; dopolnitvi je priložil izjavo s 27. 5. 2020, da podpisani C. C., E. E., D. D. in F. F., vsi stanujoči Cesta 2, B., sodišču podajajo soglasje, da z namenom ugotavljanja materialnega položaja storilcev (C. C. in E. E.) in družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja storilca po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost.

8Glede na navedbe storilca v predlogu in njegovi dopolnitvi (da živi skupaj s starši) ter naslov, ki ga je navedel v obeh vlogah (Cesta 2, B.), ki izhajajo tudi iz dopolnitvi priložene podpisane izjave s 27. 5. 2020 in uradnih evidenc (izpisek ER44 "Podatki o gospodinjstvu"), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se v skladu z 10. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) osebe, s katerimi storilec živi (starši in brat), ne morejo upoštevati kot družinski člani pri ugotavljanju materialnega položaja poleg vlagatelja – storilca. Prav tako sodišče prve stopnje storilčevega otroka ni moglo upoštevati kot družinskega člana pri zmanjšanju dohodka storilca iz tega naslova, saj storilec v predlogu in njegovi dopolnitvi ni uveljavljal (in je torej še manj izkazal), da živi z otrokom, da mu je dodeljen v varstvo in skrb oziroma da zanj plačuje preživnino, sodišče pa je na podlagi podatkov iz uradnih evidenc ugotovilo, da otrok ni naveden v podatkih o gospodinjstvu kot član na naslovu, kjer prebiva storilec.

9Sodišče prve stopnje je nato na podlagi podatkov o višini storilčeve plače, ki jo je prejel v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve predloga (predlog za nadomestitev je vložil na prekrškovni organ marca 2020, sodišče pa ga je prejelo 16. 4. 2020; decembra 2019 je prejel 887,94 EUR, januarja 2020 1.045,28 EUR, februarja 1.088,14 EUR, marca pa 1.078,29 EUR) ugotovilo, da njegov povprečni mesečni dohodek v obdobju treh koledarskih mesecev pred vložitvijo predloga presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, ki od 1. 7. 2019 dalje znaša 402,18 EUR (dvakratnik znaša 804,36 EUR), zato je pravilna odločitev sodišča, da storilec ni upravičen do nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist. Prav tako je sodišče prve stopnje navedlo pravilne razloge, zakaj znižanje storilčevih dohodkov v maju 2020 ne vpliva na odločitev sodišča.

10Ker je sodišče prve stopnje odločitev pravilno oprlo na storilčeve navedbe predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist in na podatke, ki izhajajo iz uradnih evidenc, storilec pa s pritožbo ne more spremeniti navedb predloga, višje sodišče pri odločitvi ne more upoštevati storilčevih (novih) pritožbenih navedb, da živi z izvenzakonsko partnerko A. A. in sinom na naslovu Cesta 1, B. Prvostopenjsko sodišče pa teh podatkov na podlagi uradnih evidenc tudi ni moglo ugotoviti samo od sebe, kar uveljavlja pritožba. Poleg tega storilec tudi v pritožbi kot svoj naslov navaja Cesta 2, B., torej naslov, na katerem ima storilec tudi po uradnih evidencah prijavljeno stalno prebivališče. Prav tako na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne vplivajo storilčeve pritožbe navedbe o višini stroškov, ki jih ima z otrokom.

11Glede na navedeno je višje sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena v zvezi s 168. členom ZP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijani sklep.

12Ker storilčevi zagovorniki s pritožbo niso uspeli, mora storilec na podlagi 147. člena ZP-1 in določb Zakona o sodnih taksah (ZST-1) plačati sodno takso za pritožbeni postopek. Prvostopenjsko sodišče je sicer storilca oprostilo plačila sodnih taks, čeprav skladno s prvim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks le, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerim se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, torej je sodišče pri odločitvi vezano izključno na kriterije za dodelitev brezplačne pravne pomoči, za katere pa je v konkretnem primeru ugotovilo, da jih storilec glede na podatke predloga za nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist, dopolnitve predloga ter podatke uradnih evidenc ne izpolnjuje. Višje sodišče je zato storilcu naložilo plačilo sodne takse in pri določitvi višine sodne takse upoštevalo 8407 ZST-1 in ta znesek (20,00 EUR) mora storilec plačati v roku in na način, kot ga bo navedlo prvostopenjsko sodišče v pozivu za plačilo, sicer se bo sodna taksa prisilno izterjala.