VSRS Sklep II DoR 124/2020

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je pravilna materialnopravna interpretacija določbe 168. člena OZ, da je mogoče izgubljeni dobiček izračunati le na podlagi obstoja preteklega dobička?“

1Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženka odgovorna za škodo, ki je tožniku nastala, ker je bil po krivem obsojen in je v zaporu prestal 794 dni. Zato je razsodilo, da je dolžna od priznanega bruto zneska 22.614,40 EUR iz naslova izgube dohodka, obračunati in izplačati davek FURS, nato pa tožniku izplačati neto znesek skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 10. 2011 dalje do plačila; da je toženka dolžna tožniku plačati tudi 8.763,14 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 10. 2011 dalje do plačila; zavrnilo pa je zahtevek za plačilo 3.120.395,14 EUR in tožniku naložilo v plačilo sorazmeren delež pravdnih stroškov toženke.

2Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožnika in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je toženka dolžna tožniku plačati iz naslova izgube dohodka bruto znesek 22.614,40 EUR, ter v stroškovni odločitvi. Sicer je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

3Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanj:

- Ali je pravilna materialnopravna interpretacija določbe 168. člena OZ s strani sodišč prve in druge stopnje, ki izhaja iz stališča, da je mogoče dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, izračunati le na podlagi obstoja preteklega dobička?

- Ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko je sledilo zaključku sodišča prve stopnje, da naj predlagatelj ne bi zatrjeval, da je imela družba K., d. o. o., dobiček, kljub temu, da je sodišče prve stopnje izrecno ugotovilo, da je družba K., d. o. o., dobiček nesporno imela?

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje ravnali samovoljno in absolutno bistveno kršili določbe postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko sta brez utemeljitve ignorirali izvid in mnenje sodnega izvedenca A. A., sodnega izvedenca za ekonomijo – devizno poslovanje, finance, z dne 22. 1. 2016, ki je na podlagi mednarodnih standardov ocenjevanja izračunal izgubljen dobiček predlagatelja?

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje storili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko sta, brez da bi to utemeljili, slepo sledili navedbi tožene stranke, da je dobiček mogoče ugotoviti le na podlagi zaključnih računov, in da tožnik ni izkazal, da je s strani družbe prejel „dividende“, kot da gre za izrecno navedbo, da je mogoče dobiček po tretjem odstavku 168. člena OZ izračunati le na podlagi obstoja preteklega dobička?

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje storili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko brez obrazložitve, zakaj sta v nasprotju z utemeljitvijo izvedenca navedli, da bi se lahko uporabila le metoda, po kateri je mogoče dobiček, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari, izračunati le na podlagi obstoja preteklega dobička, pri čemer iz listinskih dokazov celo izhaja, da ga je družba K., d. o. o., pred odvzemom prostosti predlagatelja izkazovala? V zvezi s tem sodišči tudi nista pojasnili, kako naj bi se na podlagi tretjega odstavka 168. člena OZ pretekli dobiček upošteval pri izračunu pričakovanega dobička?

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje storili absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko nista upoštevali neprerekanih trditev predlagatelja podanih v Poročilu Ekonomske fakultete z dne 1. 9. 2011, med katerimi je tudi tabela na 21. strani mnenja, ki pri izračunu izgubljenega dobička upošteva tudi kazalnike iz obdobja pred nastankom škodnega dogodka? Ali sta sodišči prve in druge stopnje storili enako kršitev določb postopka, s tem ko nista upoštevali neprerekanih ugotovitev v izvidu in mnenju sodnega izvedenca Tiborja Hrena z dne 22. 1. 2016, kjer je na zadnji strani mnenja povzel tabelo iz 21. strani Poročila Ekonomske fakultete z dne 1. 9. 2011?

- Ali je pravilno materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da se lahko škodo iz naslova zmanjšanja tržne vrednosti podjetja K., d. o. o., v nasprotju z izvedeniškim mnenjem, brez ugovora tožene stranke in brez pojasnila razlogov, ugotovi le tako, da se poslovni delež družbe proda?

- Ali je sodišče druge stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem ko je štelo navedbo tožene stranke tekom postopka, da je zahtevek iz naslova škode zaradi zmanjšanja tržne vrednosti družbe K., d. o. o., podan na hipotezah in ni realen, kot utemeljeno prerekanje, da predlagatelj ni dokazal, da bi poslovni delež v družbi prodal?

4Predlog je delno utemeljen.

5Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja, ki je razviden iz izreka tega sklepa, in je v tem delu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenim v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).