VSL Sodba II Cp 290/2020

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da mora tožnici v 8 dneh plačati 1.009,45 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 1.2019.

Gre za obveznost iz naslova poslovanja s toženkinim bančnim računom, ki ga je tožeča stranka odprla v skladu s pogodbo s 15. 11. 2005, od nje pa odstopila 11. 1. 2019, ker je toženka večkrat presegla dovoljeni limit in ni zagotovila zadostnih prilivov.

2Zoper sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožena stranka. Predlaga razveljavitev sodbe. Kot bistveno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje opraviti narok za glavno obravnavo, četudi ga nobena stranka ni predlagala, ker je toženka predlagala svoje zaslišanje in zaslišanje vročevalca.

Sodišče tudi ni opravilo predlagane poizvedbe pri Pošti Slovenije o načinu vročanja priporočane pošiljke 15. 1. 2019.

Toženka vztraja, da bi morala tožeča stranka predložiti fotokopijo toženkinega potnega lista, da bi se ugotovila njena istovetnost. Dodaja, da gotovo ni bila seznanjena z določbo 11. člena Splošnih pogojev.

3Tožeča stranka v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

4Pritožba ni utemeljena.

5V skladu z 2. odstavkom 454. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče v sporu majhne vrednosti izda odločbo brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, stranki pa izvedbe naroka nista zahtevali v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP. V strokovni literaturi¹ in sodni praksi² je uveljavljeno stališče, da mora biti zahteva za izvedbo naroka izražena izrecno (ne zgolj s predlogom za zaslišanje)³, takšne zahteve pa nobena od pravdnih strank ni podala.⁴ V skladu z 2. odstavkom 454. člena ZPP je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo brez naroka, že na podlagi pisnih dokazov.

6Sodišče izvaja le dokaze, predlagane za dokazovanje konkretno zatrjevanih odločilnih dejstev, poizvedovalnih dokazov pa ne, tako sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvajalo dokazov »o razlogih, zakaj toženka ni dvignila omenjene pošiljke⁵ ter tudi o tem, na kakšen način je vročevalec preverjal stalni ali začasni naslov tožene stranke«.

7Očitana bistvena kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP iz nobenega od očitanih razlogov torej ni podana.

8Ker sodbe v sporu majhne vrednosti ni dovoljeno izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (1. odstavek 458. člena ZPP), se višje sodišče s pritožbeno trditvijo, da pritožnica prav gotovo ni bila seznanjena z določbo 11. c člena Splošnih pogojev, ni moglo ukvarjati. Podlage za zahtevo, da bi morala tožeča stranka istovetnost tožene stranke v pravdnem postopku izkazovati s fotokopijo potnega lista tožene stranke, višje sodišče ne najde.

9V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe materialnega prava, torej Obligacijskega zakonika, splošnih pogojev tožeče stranke in pogodbe o ustanovitvi in vodenju klasičnega računa s 15. 11. 2005, ko je toženki naložilo plačilo neplačanih obveznosti iz naslova poslovanja z njenim bančnim računom.

10Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

¹ Glej Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, 2009, stran 722.
² Prim. sklep VS RS III Ips 171/2009, odločbi VSL II Cp 511/2011 in II Cp 2634/2012, II Cpg 18/2018 ter druge.
³ Prim odločbo VSL II Cp 442/2009.
⁴ Ne glede na to pritožbeno sodišče še dodaja, da pritožbena trditev, da je toženka predlagala zaslišanje vročevalca, ne ustreza resnici; kako naj bi sodišče prve stopnje doseglo zaslišanje toženke, ki je neznanega bivališča, zaradi česar ji je sodišče prve stopnje postavilo začasnega zastopnika po 1. odstavku in 4. točki 2. odstavka 82. člena ZPP, pa v pritožbi ne pojasni.
⁵ Opomina tožeče stranke.