VSL Sklep II Cp 605/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.605.2020Področje: zavarovanje terjatev, stvarno pravo, civilno procesno pravo
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–8▾
Jedro povzetek sodišča
Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnik izvedel za motenje in storilca najkasneje 20. 9. 2019. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Ker je bila tožba v tej zadevi vložena 26. 12. 2019, je bila vložena prepozno, po preteku prekluzivnega roka 30 dni iz 32. člena SPZ. Posledica zamude tega roka je, da tožnik v tej zadevi ni upravičen do sodnega varstva zaradi zatrjevanega motenja njegove posesti. Pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti je procesna predpostavka. Če ni izpolnjena, obravnavanje tožbe ni dopustno, saj je treba tožbo zavreči, kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče (prvi odstavek 274. člena ZPP).
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo in zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, kot je to razvidno iz izreka izpodbijanega sklepa.
2Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi sklep prvega sodišča ter mu vrne zadevo v nov postopek. V bistvenem navaja, da je v zakonskem roku vložil na sodišče popolno tožbo že 20. 9. 2019. Ker se je motilno ravnanje tožene stranke nadaljevalo, tožnik pa ni prejel nobenega pisanja sodišča, je 26. 12. 2019 vložil na sodišče ponovno isto tožbo za motenje posesti. Poudarja, da ne gre za dva postopka, ampak za en postopek pred sodiščem, tožba pa je bila vložena v zakonskem roku.
3Pritožba ni utemeljena.
4Zmotno je tožnikovo naziranje, da je sprožil pred sodiščem le en postopek. Iz podatkov spisa izhaja, da sta na podlagi tožnikovih tožb odprti dve pravdni zadevi zaradi motenja posesti, v katerih tožnik zahteva posestno varstvo zoper toženo stranko, in sicer zadevi P 47/2019 in P 68/2019.
5Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnik izvedel za motenje in storilca najkasneje 20. 9. 2019. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Ker je bila tožba v tej zadevi vložena 26. 12. 2019, je bila vložena prepozno, po preteku prekluzivnega roka 30 dni iz 32. člena SPZ. Posledica zamude tega roka je, da tožnik v tej zadevi ni upravičen do sodnega varstva zaradi zatrjevanega motenja njegove posesti. Pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti je procesna predpostavka. Če ni izpolnjena, obravnavanje tožbe ni dopustno, saj je treba tožbo zavreči, kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče (prvi odstavek 274. člena ZPP).
6Prvo sodišče je glede na to utemeljeno zavrnilo predlog za začasno odredbo, saj zaradi zavrženja tožbe ni izpolnjen že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, to je verjetno izkazan obstoj terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ).
7Iz pritožbenih navedb oziroma podatkov spisa izhaja, da je tožnik vložil isto tožbo že 20. 9. 2019, ki se obravnava v zadevi prvega sodišča P 47/2019 (iz spisa ni razvidno, da bi pravda v zadevi P 47/2019 ob vložitvi tožbe v zadevi P 68/2019 že začela teči). To bi glede na povedano pomenilo, da je tožba v zadevi P 47/2019 vložena pravočasno.
8Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).
Vir: Višje sodišče v Ljubljani · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 3. 6. 2021Nazaj na vrh ↑