VSRS Sklep X DoR 238/2019-3

Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je pravilna razlaga tretjega odstavka 147. člena Zakona o javnih uslužbencih, osmega odstavka 55. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih in 7. člena Uredbe o napredovanju uradnikov v nazive, po kateri je uradnika ob premestitvi na drugo delovno mesto znotraj istega ali nižjega tarifnega razreda, dopustno imenovati v višji naziv od izhodiščnega na tem delovnem mestu, če izpolnjuje pogoje za imenovanje v ta naziv?

1Upravno sodišče je z navedeno sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 10050-2/2017/9 z dne 13. 6. 2018, s katero je ta ugodila predlogu predsednice Okrožnega sodišča v Novi Gorici z dne 30. 11. 2016 za razveljavitev sklepa z dne 25. 8. 2016 o imenovanju javnega uslužbenca (tožnika) v uradniški naziv Pravosodni svetnik (PDI) I in ta sklep razveljavila (1. točka izreka sklepa).

2V izpodbijani sodbi se Upravno sodišče sklicuje na drugi odstavek 71. člena ZUS-1, glede tožbenih ugovorov pa pojasnjuje, da ni sledilo predlogu za prekinitev postopka upravnega spora do odločitve o veljavnosti tožnikove pogodbe o zaposlitvi pred delovnim sodiščem, saj to vprašanje ni predhodno, temveč je ravno obratno. Obrazložilo je, zakaj stališče Vrhovnega sodišča iz zadeve I Up 111/2016 za ta primer ne velja. Tožena stranka je odločitev sprejela na podlagi prvega odstavka 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 75. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) in pojasnila, da ji tako odločitev narekuje 147. člen ZJU ter v zvezi s tem določba osmega odstavka 55. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (v nadaljevanju Uredba), pa tudi, zakaj pri napredovanju v naziv ni mogoče izhajati iz določb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS). Upravno sodišče je nadalje pojasnilo, da se tretji odstavek 147. člena ZJU nanaša na trajne premestitve uradnika (peti odstavek pa na začasne), ne določa pa, v naziv katere stopnje se imenuje uradnika ob premestitvi na zahtevnejše delovno mesto. Tega ne določa niti katera druga določba ZJU, razen četrtega odstavka 158. člena ZJU, ki izredno določa uvrstitev v najvišji naziv, kadar gre za premestitev iz poslovnih razlogov, kar pa ni primer v obravnavani zadevi. Delovno mesto pravosodni svetnik se v skladu s 14. členom Kolektivne pogodbe¹ - tarifni del, opravlja v dveh nazivih, v nižjem Pravosodni svetnik (PDI) II in višjem Pravosodni svetnik (PDI) I. Ni sporno, da tožnik izpolnjuje pogoje za imenovanje v višji naziv, ker pa doslej še ni bil imenovan v naziv Pravosodni svetnik, je bilo njegovo imenovanje v višji naziv v nasprotju z osmim odstavkom 55. člena Uredbe, ki ga je, kot obrazloži, še vedno treba upoštevati. Zavrnilo je tožnikove ugovore, ki so se nanašali na prenos njegovih napredovanj in na določitev plačnega razreda in pojasnilo, zakaj ni opravilo glavne obravnave.

3Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je zoper pravnomočno sodbo vložil predlog za dopustitev revizije in predlagal, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5Po presoji Vrhovnega sodišča so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)² izpolnjeni glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, zato je v tem obsegu dopustilo revizijo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre namreč za pomembno pravno vprašanje razmerja med podzakonskim aktom in ZJU, ki določa nivo pravic (javnih uslužbencev oziroma uradnikov), o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo in je odgovor nanj pomemben za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava pri premestitvah navedenih oseb na drugo delovno mesto.

6Glede preostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.

---------------

¹ Kolektivna pogodba za državno upravo, uprave pravosodnih organov in samoupravnih lokalnih skupnosti.

² Na podlagi prvega odstavka 122. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) namreč spremenjeni prvi odstavek 22. člena ZUS-1 določa, da se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, kolikor ta zakon ne določa drugače.