VSL Sklep IV Cp 884/2020

I. Pritožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Kranju I Z 3/2020 z dne 16. 4. 2020 spremeni tako, da se glasi:

„Ugovoru nasprotnega udeleženca se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Kranju I Z 3/2020 z dne 19. 3. 2020 razveljavi in se predlog za izdajo začasne odredbe predlagateljice z dne 17. 3. 2020 odstopi v pristojno reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani.“

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Udeleženca sta pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 5. 11. 2018 sklenila sodno poravnavo, s katero je bil mladoletni otrok dodeljen predlagateljici, nasprotni udeleženec se je zavezal zanj plačevati preživnino v višini 200,00 EUR, dogovorjeni so bili tudi stiki nasprotnega udeleženca z otrokom in sicer vsak drug vikend od četrtka popoldne do ponedeljka zjutraj in v tednu, ki sledi vikendu, v katerem je imel nasprotni udeleženec stik z otrokom, od torka popoldne do četrtka zjutraj. Med poletnimi počitnicami so bili določeni stiki v trajanju desetih dni, izmenično so bili določeni stiki v času praznikov in šolskih počitnic. Udeleženca sta se še dogovorila, da otrok obiskuje vrtec v A. in da se v novem šolskem letu vpiše v osnovno šolo v A.

2Predlagateljica je 8. 3. 2019 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložila predlog za spremembo stikov.¹ V predlogu je predlagala, da se stiki nasprotnega udeleženca z otrokom, kot so bili določeni s sodno poravnavo, celostno spremenijo in se izvajajo vsak drug vikend od sobote do nedelje, med tednom pa ob sredah popoldne, s tem, da stiki v času poletnih počitnic potekajo sedem dni v juliju in sedem dni v avgustu. Stiki v času praznikov in šolskih počitnic pa potekajo izmenično. Predlagala je tudi izdajo začasne odredbe, s katero se stiki do pravnomočnosti tega postopka spremenijo na način, da potekajo vsak ponedeljek in vsako sredo popoldan pod nadzorom centra za socialno delo. Ta predloga za začasno odredbo je predlagateljica umaknila, predlagala pa je, da se z začasno odredbo do pravnomočnosti te zadeve stiki spremenijo tako, kot je to predlagala v predlogu za celostno spremembo stikov. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom II N 153/2019 z dne 25. 4. 2019 njen predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, njeno pritožbo pa je zavrnilo Višje sodišče v Ljubljani s sklepom IV Cp 1228/2019 z dne 10. 7. 2019.

3Predlagateljica je v tem postopku 17. 3. 2020 vložila predlog za izdajo začasne odredbe. V predlogu je zamolčala, da se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani že vodi postopek za celostno spremembo stikov nasprotnega udeleženca z otrokom, ki je v fazi izdelave izvedenskega mnenja. V predlogu za izdajo začasne odredbe je predlagala; da se sodna poravnava v 3. točki razveljavi, da stiki nasprotnega udeleženca z otrokom potekajo vsak dan, razen ob nedeljah in ponedeljkih, ko nasprotni udeleženec pokliče otroka po telefonu med 17.00 in 18.00 in da začasna odredba velja od vložitve predloga do prenehanja epidemije (COVID-19) oziroma do odprtja vrtcev in šol.

4Sodišče prve stopnje je s sklepom I Z 3/2020 z dne 19. 3. 2020 sklenilo, da se stiki nasprotnega udeleženca z otrokom, kot so bili določeni v 3. točki sodne poravnave, začasno omejijo tako, da ne potekajo v fizični obliki, potekajo pa vsak dan po telefonu med 17.00 in 18.00 in da tako določeni stiki potekajo od vložitve predloga za izdajo začasne odredbe do prenehanja veljavnosti Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi v Zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter Univerzah in samostojnih Visokošolskih zavodih. Kar je zahtevala predlagateljica v predlogu za začasno odredbo več ali drugače je sodišče prve stopnje zavrnilo. Sodišče je predlagateljici tudi naložilo, da mora v sedmih dneh od izdaje začasne odredbe predlagati uvedbo postopka za izdajo sodne odločbe, s katero bo dokončno (celovito) odločeno o stikih otroka z nasprotnim udeležencem, sicer bo sodišče ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja.²

5Zoper sklep je nasprotni udeleženec vložil ugovor. Pojasnil je, da je predlagateljica 8. 3. 2019 vložila na Okrožnem sodišču v Ljubljani predlog in predlog za izdajo začasne odredbe, s katerima je zahtevala spremembo stikov med nasprotnim udeležencem in otrokom, kot so bili določeni s sodno poravnavo. Nasprotni udeleženec je v ugovoru navedel, da iz teh razlogov Okrožno sodišče v Kranju ni stvarno in krajevno pristojno za odločanje o predlogu za začasno odredbo, ker bi morala predlagateljica ta predlog vložiti pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Podana je litispendenca, zato je nasprotni udeleženec predlagal, da sodišče prve stopnje ugovoru ugodi, sklep z dne 19. 3. 2020 razveljavi in predlog za začasno odredbo zavrže.

6Sodišče prve stopnje je pridobilo mnenje CSD. CSD je v mnenju navedel, da med udeležencema že teče nepravdni postopek II N 153/2019 pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v katerem je predlagateljica predlagala spremembo stikov nasprotnega udeleženca z otrokom in v katerem je CSD že dal mnenje, postopek pa še ni zaključen.

7Predlagateljica je 30. 3. 2020 obvestila sodišče prve stopnje, da je vložila predlog za (celovito) spremembo stikov pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in s tem izpolnila obveznost iz sklepa o začasni odredbi z dne 19. 3. 2020. Pojasnila je še, da je predlagala Okrožnemu sodišču v Ljubljani združitev postopkov, s tem, da je predlagala, da Okrožno sodišče v Ljubljani odstopi zadevo Okrožnemu sodišču v Kranju.³

8Predlagateljica je v odgovoru na ugovor nasprotnega udeleženca pojasnila, da je Okrožno sodišče v Kranju stvarno in krajevno pristojno za odločanje v zadevi na podlagi 5. alineje drugega odstavka 10. člena ZNP-1 in na prvega odstavka 13. člena ZNP-1. Pojasnila je, da je 5. 3. 2019 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za celovito spremembo stikov na podlagi 12. člena takrat veljavnega Zakona o nepravdnem postopku, ki posebne pristojnosti v postopkih za ureditev razmerij med starši in otroki ni določal. Postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani in pred Okrožnim sodiščem v Kranju nista identična, zato litispendenca ni podana. V zadevi, ki jo obravnava Okrožno sodišče v Kranju, je sporno, ali so dopustni stiki nasprotnega udeleženca z otrokom v času pandemije COVID-19, ker nasprotni udeleženec ne spoštuje ukrepov. Okrožno sodišče v Ljubljani ni pristojno, da odloča o predlogu za začasno odredbo, ki je bil vložen pred Okrožnim sodiščem v Kranju, ker je podana „specialna“ pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju. Združitev postopkov je predlagateljica predlagala iz razloga, ker se pred Okrožnim sodiščem v Kranju vodi kazenski postopek zoper nasprotnega udeleženca zaradi zanemarjanja otroka in surovega ravnanja, prav tako pa bi bilo bolj smotrno, da se postopek vodi pred Okrožnim sodiščem v Kranju, kjer imata predlagateljica in otrok stalno bivališče.

9Sodišče prve stopnje je opravilo poizvedbe pri Okrožnem sodišču v Ljubljani in ugotovilo, da se pred tem sodiščem vodi nepravdni postopek, v katerem predlagateljica predlaga spremembo stikov nasprotnega udeleženca z otrokom, kot so bili določeni s sodno poravnavo in da je postopek v fazi izdelave izvedenskega mnenja.

10Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru nasprotnega udeleženca delno ugodilo in sklep z dne 19. 3. 2020, s katerim je ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, spremenilo tako, da se stiki med nasprotnim udeležencem in otrokom začasno uredijo tako, da do prenehanja veljavnosti odloka potekajo ob sredah od 15.30 do 17.30 ter ob sobotah od 10.00 do 12.00. V dnevih, ko nasprotni udeleženec nima fizičnega stika z otrokom, ima z otrokom telefonske stike in sicer od 17.00 do 18.00. V preostalem delu je ugovor nasprotnega udeleženca zavrnilo in odločilo, da v preostalem delu ostane sklep sodišča prve stopnje I Z 3/2020 z dne 19. 3. 2020 o izdaji začasne odredbe nespremenjen. Sodišče prve stopnje je v sklepu pojasnilo, da je predlagateljica vložila predlog za izdajo začasne odredbe iz drugačnih razlogov, kot je bila predlagana začasna odredba v postopku II N 153/2019 in ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo, zato ne gre za odločanje o isti stvari. Pojasnilo je še, da je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o predlogu za začasno odredbo na podlagi 10. člena in 13. člena ZNP-1.

11Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrže ali pa zavrne, podrejeno pa, da izpodbijana sklepa z dne 16. 4. 2020 in sklep z dne 19. 3. 2020 razveljavi in zadevo odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ki že vodi postopek, v vsakem primeru pa naloži predlagateljici, da nasprotnemu udeležencu plača stroške postopka. Nasprotni udeleženec navaja, da je že v ugovoru ugovarjal stvarno in krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Kranju. Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi II N 153/2019 vodi postopek med udeležencema glede celovite spremembe stikov, kot so bili določeni s sodno poravnavo, zato je podana litispindenca. Podrejeno nasprotni udeleženec predlaga zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, tudi iz razlogov, ker ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba poseči v dogovorjene stike nasprotnega udeleženca z otrokom, kot so bili določeni s sodno poravnavo.

12Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

13Pritožba je utemeljena.

14Prvi odstavek 266. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), določa, da je v primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. Četrti odstavek 266. člena ZIZ pa določa, če je uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je za to odločitev pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.

15Nepravdni postopek začne teči, ko se predlog vroči nasprotnemu udeležencu. Od takrat dalje nepravdni postopek obstoji (visi), kar pomeni, da se o istem predlogu ne more začeti nov nepravdni postopek, kar je bistveni procesnopravni učinek litispendence. Na ta način se prepreči nevarnost, da bi bili v dveh postopkih izdani dve različni odločbi o isti stvari. Enak učinek (varstvo) zasleduje tudi določba četrtega odstavka 266. člena ZIZ, ko veže odločanje o začasni odredbi na stvarno in krajevno pristojnost sodišča, pred katerim je že uveden postopek. Gre za perpetuacijo pristojnosti tega sodišča za vse začasne odredbe, ki so vložene po uvedbi postopka, ustalitev te pristojnosti pa morajo spoštovati vsa sodišča. Iz teh razlogov ni odločilno, ali je predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila v tem postopku, drugačen, kot je bil njen predlog za izdajo začasne odredbe, ki ga je vložila v postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Odločilna je vsebinska povezanost med predlogom za začasno odredbo v tem postopku⁴ in predlogom, kot ga je vložila predlagateljica pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v katerem predlaga, da se celostno spremenijo stiki nasprotnega udeleženca z otrokom, kot so bili določeni s sodno poravnavo.⁵ Ker se pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani že vodi postopek po predlogu predlagateljice glede celostne spremembe stikov, bi se sodišče prve stopnje moralo na podlagi četrtega odstavka 266. člena ZIZ izreči, da ni pristojno za odločanje o predlogu za začasno odredbo, potem ko se je na podlagi ugovora seznanilo, da je bil že uveden nepravdni postopek glede celostne spremembe stikov pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

16Predlagateljica navaja, da je Okrožno sodišče v Kranju krajevno pristojno za odločanje o začasni odredbi, ker so se po vložitvi predloga pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani spremenile okoliščine. Predlagateljica z otrokom sedaj biva v območju pristojnosti Okrožnega sodišča v Kranju, kar naj bi utemeljevalo tezo predlagateljice, da bo to sodišče iz tega razloga lahko lažje izvedlo postopek. Drugi odstavek 18. člena ZNP-1 določa, če se med postopkom spreminjajo okoliščine, na katere se opira krajevna pristojnost, lahko sodišče, ki vodi postopek, s sklepom odstopi zadevo pristojnemu sodišču, če je očitno, da se bo pred tem sodiščem postopek lažje izvedel, ali če je to v interesu oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1. Okrožno sodišče v Ljubljani ni odstopilo zadeve Okrožnemu sodišču v Kranju, zato je Okrožno sodišče v Ljubljani stvarno in krajevno pristojno za odločanje o začasni odredbi predlagateljice z dne 17. 3. 2020.

17Prvi odstavek 354. člena ZPP (ki se uporablja v zvezi s prvim odstavkom 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1) določa, da sodišče druge stopnje razveljavi s sklepom sodbo (sklep) sodišča prve stopnje, če ugotovi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 339. člen ZPP, in vrne zadevo istemu sodišču prve stopnje, ali pa jo odstopi pristojnemu sodišču prve stopnje v novo sojenje, če kršitve postopka glede na njeno naravo ne more samo odpraviti. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka je podana v primeru, če je sodišče prve stopnje nepravilno odločilo, da je krajevno pristojno (4. tč. drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru nasprotnega udeleženca ugodilo in sklep sodišča prve stopnje z dne 19. 3. 2020 razveljavilo ter zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v pristojno nadaljnje reševanje.

18Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.

¹ Ki se vodi pod opr. št. II N 153/2019.
² Podrobneje glede denarne kazni, trajanja začasne odredbe, glede ugovora zoper začasno odredbo in plačila stroškov glej II. - VI. tč. sklepa prve stopnje z dne 19. 3. 2020.
³ V postopku ni bilo ugotovljeno in tudi ne zatrjevano, da bi Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču v Kranju (primerjaj z drugim odstavkom 18. člena Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP-1).
⁴ V katerem predlagateljica predlaga začasno spremembo stikov nasprotnega udeleženca z otrokom.
⁵ Ne le začasno, kot to predlaga v predlogu za začasno odredbo.