VSM Sklep I Cp 66/2020

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopna sodba v izpodbijanem obsodilnem delu (točka I in III izreka) razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče razsodilo, da je toženka dolžna tožniku (odvetniku) na podlagi pogodbe o plačilu odvetniških stroškov za opravljanje odvetniške storitve plačati 33.306,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 5. 2018 dalje ter mu povrniti pravdne stroške v znesku 6.612,80 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude (točka I in III prvostopnega izreka). V presežku je zahtevek zavrnilo (točka II izreka).

2Zoper obsodilni del prvostopne sodbe (točka I izreka) ter odločbo o pravdnih stroških (točka III izreka) je pritožbo vložila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V obširni pritožbi izpostavlja, da je prvostopno sodišče zmotno presodilo obseg sklenjenega dogovora za obračunavanje odvetniških storitev med tožnikom kot odvetnikom ter toženko, kot njegovo stranko v zapuščinskem postopku. Dogovor o plačilu stroškov je bil sklenjen samo za zapuščinski postopek, ne pa za pravdna postopka, ki sta izvirala iz navedenega zapuščinskega postopka, v katerih je bila sicer stranka postopka toženka. Sicer pa je v pravdnih postopkih toženka bila deležna brezplačne pravne pomoči (nadalje Bpp) na podlagi odločbe sodišča in tako toženka tožniku stroškov iz naslova Bpp ni dolžna plačati. Nepravilna je tudi presoja prvostopnega sodišča, da sta se tožnik in toženka v dogovoru o plačilu odvetniških storitev dogovorila za plačilo odvetniških storitev po principu vsake začete ure. Za dogovorjene odvetniške storitve je bil med njima dogovor za plačilo 130,00 EUR za uro dela in to uro potrebnega dela, ne pa za razna manjša opravila kot so telefonski pogovori in podobno. Pri tem tudi ni spregledati, da gre za dogovor v tipski obliki, ki je po svoji vsebini nejasen in bi zato tožnik kot odvetnik moral toženki kot prava nevešči stranki pojasniti vsebino dogovora o obsegu dogovorjenega dela in o plačilu za opravljeno delo. Takšno postopanje je od tožnika terjal odvetniški etični kodeks, pri čemer tudi iz izvedenih dokazov (zapis samega dogovora, izpovedba toženke, priče D., prvotni obračun stroškov po tožniku) ne izhaja, da je bil dogovor o plačilu za vsako začeto uro dela. A. A., ki je bila stranka tako zapuščinskega kot pravdnega postopka, pa je zastopala odvetnica K. in tako tožniku ne pripadajo odvetniški stroški v zvezi z zastopanjem A. A., kot je zmotno odločilo prvostopno sodišče. Nadalje pritožba izpodbija posamezna v plačilo po sodišču prve stopnje priznane odvetniške storitve tožnika z zatrjevanjem, da navedena opravila niso bila opravljena v prisojenem obsegu oziroma le ta niso bila potrebna. Za neutemeljeno obračunane odvetniške stroške tožniku ne pripada plačilo. Prvostopno sodišče je tudi nepravilno odmerilo pravdne stroške, ker sploh ni odločalo o priglašenih stroških tožene stranke kljub delni zavrnitvi zahtevka tožeče stranke. Tožniku pa je tudi nepravilno priznalo priglašene stroške. Pritožbenemu sodišču predlaga zavrnitev zahtevka, podrejeno razveljavitev prvostopne sodbe v izpodbijanem obsegu. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožeča stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za potrditev prvostopne sodbe in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba je utemeljena.

5Tožnik (odvetnik) na podlagi pooblastilnega razmerja¹ in pogodbe o plačilu odvetniških storitev², sklenjene v skladu s prvim odstavkom 15. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT)³ in drugim odstavkom 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv)⁴, zoper toženko uveljavlja plačilo za opravljeno delo za zastopanje toženke v zapuščinskem postopku in v z zapuščinskim postopkom povezanimi pravdnima zadevama v skupnem znesku 55.342,01 EUR (račun št. 40/2018 z dne 23. 4. 2018 za znesek 54.856,69 EUR in račun št. 041/2018 z dne 7. 5. 2018 za znesek 485,32 EUR). Toženka je dne 29. 5. 2018 (po vložitvi izvršilnega predloga na podlagi verodostojne listine z dne 16. 5. 2018) za uveljavljane odvetniške stroške plačala tožniku 15.000,00 EUR.

6Ni sporno, da sta pravdni stranki dne 29. 8. 2016 sklenili tipsko pogodbo⁵ o plačilu odvetniških stroškov (dogovor o višini nagrade za opravljene odvetniške storitve - priloga A12⁶) in da je tožnik toženko kot njen pooblaščenec zastopal v zapuščinski zadevi D 323/2016, vodeni pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu in pravdnih zadevah P 41/2017 in P 51/2017, obe vodeni pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu. Sporna je razlaga pogodbe o plačilu odvetniških stroškov in obseg plačila odvetniških stroškov.

7Za razlago pogodbe o plačilu odvetniških stroškov je potrebno izhajati iz splošnih določb Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) o razlagi pogodbe (82. do 85. člen OZ)⁷ in 15. člena OT, pri čemer pogodba o plačilu odvetniških stroškov spada med potrošniške pogodbe⁸ in jo je kot tako potrebno materialnopravno obravnavati tudi po določbah Zakona o varstvu potrošnikov (v nadaljevanju ZVPot)⁹.

8Izhajajoč iz razlaga zapisa pogodbe (dogovora) o plačilu odvetniških stroškov, tudi upoštevaje izpovedbe pravdnih strank in prič D. D. (znanec pravdnih strank) in M. M. (tajnica odvetnika) je prvostopno sodišče zmotno presodilo, da sta se tožnik in toženka dogovorila za plačilo vsega opravljenega dela po porabljenem času, in sicer 130,00 EUR za vsako začeto uro dela odvetnika. Že iz samega zapisa pogodbe (točka I) izhaja, da sta se tožnik in toženka dogovorila za plačilo odvetniških storitev po kombinaciji metod po porabljenem času in odvetniške tarife, kar je v skladu z določbo 15. člena OT. V točki 3 pogodbe pa sta se dogovorila, da se bo plačilo storitev po metodi porabljenega časa uporabilo za naroke, za sestanke s stranko ali z nasprotno stranko pri zastopanju stranke in za porabljen čas vožnje na narok ali na sestanek s stranko. Metoda po porabljenem času za plačilo ostalih odvetniških storitev¹⁰ ni bila dogovorjena, kar pomeni, da se zanje v skladu s I. točko pogodbe izvede plačilo po odvetniški tarifi. Take pogodbene razlage tudi ne more spremeniti izpovedba toženke, da je bilo govora le o plačilu odvetniških stroškov po urni postavki, torej po porabljenem času, ne pa po odvetniški tarifi, pri čemer je hkrati navajala, da ji sama vsebina pogodbe oziroma dogovora o plačilu pravdnih stroškov ni bila znana, ker je ključen za razlago pogodbe sam zapis pogodbe, katero pa je v primeru nejasnosti v skladu z že navedenimi določbami ZVPot razlagati v korist toženke. Že zaradi navedenega nepravilnega materialnopravnega pristopa k razlagi pogodbe je zmoten zaključek prvostopnega sodišča, da je toženka dolžna tožniku plačati vse potrebne odvetniške stroške po metodi porabljenega časa.

9Pri tem pa velja opozoriti, da je na podlagi 15. člena OT možna sklenitev pogodbe o plačilu odvetniških storitev (odvetniške storitve opredeljuje že citirana določba prvega odstavka 2. člena OT in prvi odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu - v nadaljevanju ZOdv) po porabljenem času le za odvetniške storitve, ne pa za ostale odvetniške stroške (urnina, izdatki potrebni za izvršitev storitve in podobno).

10Ni pritrditi pritožbenim izvajanjem, da iz sporne pogodbe o plačilu odvetniških storitev ne izhaja dogovor o plačilu odvetniških storitev za vsako začeto uro dela odvetnika. Tak dogovor je izrecno zapisan v II. točki sporne pogodbe. Glede navedenega dogovora o plačilu za vsako začeto uro dela odvetnika pa ostaja neodgovorjeno, ali je tožnik glede plačila odvetniških storitev za vsako začeto uro dela odvetnika izpolnil pojasnilno dolžnost po določbi 22. člena ZVPot, torej toženki na razumljiv način pojasnil obračun plačila od opravljene odvetniške storitve po dogovorjeni metodi.

11Pritožba ima tudi prav, da na podlagi sklenjene pogodbe o plačilu odvetniških stroškov tožniku ne pripada plačilo za odvetniške storitve v zvezi z zastopanjem A. A., ker je navedeno stranko v pravdni zadevi P 41/2017, vodeni pred Okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu, zastopala odvetnica K., katero je A. A. tudi pooblastila za zastopanje v navedeni pravdni zadevi. Tožnik je sporni dogovor sklenil le s toženko, ki ga je tudi pooblastila za zastopanje v že navedeni zapuščinski in dveh pravdnih zadevah in tako tožniku na podlagi sklenjenega dogovora pripadajo tudi plačila odvetniških storitev po porabljenem času za opravljene naroke in morebitne sestanke s stranko ali nasprotno stranko za potrebe pravdnih postopkov. Tožniku pa v pravdnih zadevah ne pripada plačilo za odvetniške storitve, ki jih je za toženko opravil v okviru brezplačne pravne pomoči (peti odstavek 15. člena OT). V zvezi s pritožbenimi izvajanji o obsegu potrebnega dela odvetnika za posamezne odvetniške storitve pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče načeloma pravilno ugotovilo potrebnost in obseg opravljenega dela tožnika kot odvetnika in to tudi ustrezno obrazložilo.

12Po obrazloženem je pritožbeno sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. V novem sojenju bo prvostopno sodišče moralo praviloma postopati v skladu s sprejetimi stališči pritožbenega sodišča in o zadevi ponovno odločiti. O zadevi pritožbeno sodišče ni moglo samo odločiti iz razloga, ker je v obravnavani zadevi potrebno dosledno razmejiti odvetniške storitve (naroki, sestanki) za katere velja plačilo na podlagi pogodbe o plačilu odvetniških stroškov, od odvetniških storitev za katere velja plačilo po odvetniški tarifi. Razmejiti pa je tudi potrebno odvetniške storitve od ostalih odvetniških stroškov (urnina, izdatki, potrebni za izvršitev storitve in podobno). Sporno pogodbo pa je potrebno še presojati v skladu z določbami Zakona o varstvu potrošnikov, ki narekujejo odločanje v korist potrošnika.

13V posledici razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo potrebno razveljaviti tudi odločbo o pravdnih stroških.

14Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 355. člena ZPP.

15Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK:

Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču.

Morebitno pritožbo je potrebno vložiti v dveh izvodih pisno pri Okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu.

Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).

Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).

Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).

Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).

¹ To po vsebini predstavlja pogodbo o naročilu - mandatno pogodbo, ki v 766. členu OZ določa, da prevzemnik na podlagi pogodbe o naročilu pridobi dolžnost za naročitelja opraviti določene posle, pri čemer ima za svoj trud pravico do plačila.
² Dogovor o višini nagrade za opravljene odvetniške storitve - priloga A12.
³ Odvetnik in stranka lahko skleneta pisno pogodbo o plačilu storitev v določenem (pavšalnem) znesku, ali v odstotku od vrednosti prisojenega zneska ali od vrednosti, pridobljene v postopku (plačilo po uspehu), ali po porabljenem času ali po posebnem delu te tarife s povečanjem za določen odstotek. Pogodba lahko vsebuje tudi kombinacijo posameznih metod obračuna, razen kombinacije plačila po uspehu in plačila po določbah posebnega dela te tarife.
⁴ Odvetnik je opravičen do višjega plačila za svoje delo, kakor mu gre po Odvetniški tarifi, če se o tem pisno dogovori s stranko.
⁵ Tožnik je sam povedal, da je kot odvetnik dogovor o višini nagrade za opravljene odvetniške storitve imel za stranke pripravljen v obliki tipskega zapisa.
⁶ Pogodba (dogovor) glasi: I. Odvetniške storitve, ki jih odvetniška pisarna opravlja za stranko po tem dogovoru, se obračunavajo na podlagi opravljenega števila ur dela za stranko in po odvetniški tarifi za vloge, zahtevke in obravnave pred katerim koli sodiščem oziroma organom. II. Cena začetne ure dela znaša 130,00 EUR za vsako začeto uro dela odvetnika. III. V ure dela tega dogovora se šteje čas, ki ga je odvetnik za stranko porabil na narokih, na sestankih s stranko ali z nasprotno stranko v zastopstvu stranke ali v času vožnje na narok ali na sestanek za stranko. IV. Pred pričetkom zastopanja položi stranka predujem. V. Po izčrpanju zneska iz prejšnjega člena tega dogovora se zaveže stranka sproti poravnati zneske, ki tekom postopka nastajajo glede na opravljeno število ur dela po tem dogovoru in vloženih vlog ter opravi narokov pred katerimi koli sodišči oziroma drugimi pristojnimi organi. VI. Poleg odvetniške nagrade po tem dogovoru se zaveže stranka sproti poravnati tudi vse potrebne izdatke, potrebne za izvršitev odvetniških storitev, in sicer: potne stroške, dnevnice, poštnine, telefonske stroške, izdatke za takse, bančne storitve, fotokopiranje in prepisovanje ter druge stroške. VII. Določila tega dogovora ne veljajo za odmerjanje odvetniških nagrad in stroškov s strani sodišč in drugih organov. Sledi zapis Ljubljana, 29. 8. 2016 in podpis stranke (toženka) ter odvetnika (tožnik).
⁷ Določila pogodbe se uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ); Če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene pogodbene stranke, je treba nejasna določila razlagati v korist druge stranke (83. člen OZ).
⁸ Tako sodba sodišča EU C-537/13 z dne 15. 1. 2015.
⁹ Pogodbeni pogoji zavezujejo potrošnika le, če je bil pred sklenitvijo pogodbe seznanjen z njihovim celotnim besedilom (drugi odstavek 22. člena ZVPot); pogodbeni pogoji morajo biti jasni in razumljivi (četrti odstavek 22. člena ZVPot); nejasna določila je treba razlagati v korist potrošnika (peti odstavek 22. člena ZVPot); pogodbeni pogoji se štejejo za nepoštene, če povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval (3. alineja prvega odstavka 24. člena ZVPot); za nepoštene pogodbene pogoje se šteje določba, po kateri cena ni določena ali ni dovolj določena (3. alineja tretjega odstavka 24. člena ZVPot).
¹⁰ Odvetniška storitev je delo, ki ga odvetnik opravi v smislu določb zakona, ki ureja odvetništvo, za stranko na podlagi pooblastila ali po sklepu pristojnega organa (prvi odstavek 2. člena OT). Odvetnik v okviru opravljanja odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih (prvi odstavek 2. člena Zakona o odvetništvu).