VSM Sodba I Cp 1060/2019

I. Pritožbi se ugodi in se prvostopna sodba glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo (prva alineja prvega odstavka izreka) spremeni tako, da se zapis od 24. 5. 2017 dalje nadomesti z zapisom od 8. 11. 2018 dalje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti v roku 15 dni 185,00 EUR pritožbenih stroškov, v primeru plačilne zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožniku v roku 15 dni plačati odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v skupnem znesku 15.009,70 EUR, in sicer iz naslova nepremoženjske škode še znesek 14.233,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 5. 2017 dalje do plačila, iz naslova premoženjske škode pa znesek 702,70 EUR brez obresti in 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. 1. 2017 dalje do plačila (točka I izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka), v točki III izreka pa je ustavilo pravdni postopek za tekom pravde plačani znesek odškodnine za premoženjsko škodo v višini 17.813,41 EUR. V odločbi o pravdnih stroških je odločilo, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (točka IV prvostopnega izreka).

2Zoper prvostopno sodbo, in sicer zoper odločitev prvostopnega sodišča o začetku teka zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo je pritožbo vložila tožena stranka. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. V pritožbi zatrjuje, da je tožena stranka z zdravstveno dokumentacijo, na podlagi katere se je lahko ugotovil obseg nepremoženjske škode tožnika, bila seznanjena šele na prvem naroku dne 24. 10. 2018. Na navedenem naroku je tožnik predložil dodatno (novo) medicinsko dokumentacijo za njegovo zdravljenje, ki je potekalo po vložitvi tožbe z dne 24. 5. 2017. S predloženo zdravstveno dokumentacijo je tožnik izkazoval dva dodatna operativna posega in s tem povezane zaplete pri njegovem zdravljenju še po vložitvi tožbe, torej tekom pravde. Razmejitve škode do vložitve tožbe in po vložitvi tožbe pa tožnik ni zatrjeval in ne dokazoval in zato tožniku ne pripadajo zakonske zamudne obresti od dneva vložitve tožbe dalje, kot je odločilo prvostopno sodišče. Tožena stranka je glede na postopanje tožnika le temu dolžna plačati obresti po poteku 15-dnevnega roka od prejema dodatne zdravstvene dokumentacije. S to je bila tožena stranka seznanjena dne 24. 10. 2018, ko je bil izveden prvi narok, in je tako zapadla v plačilno zamudo dne 9. 11. 2018. Predlaga spremembo oz. razveljavitev izpodbijane sodbe.

3Tožeča stranka ni vložila odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje zmotno določilo čas začetka teka zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zamuda¹ ne more nastati pred zapadlostjo² odškodninske terjatve za nepremoženjsko škodo. Odškodninska terjatev za nepremoženjsko škodo zapade takrat, ko oškodovancu nastane škoda, to je praviloma z zaključkom zdravljenja. Ni sporno, da je zdravljenje tožnika bilo zaključeno dne 15. 3. 2018 (tako izvedenec medicinske stroke), torej po vložitvi tožbe, ki je bila vložena 24. 5. 2017. Tožniku je tako nepremoženjska škoda nastajala še tekom sodnega postopka. Že iz navedenega razloga je zmotna presoja sodišča prve stopnje, da od prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo gredo zakonske zamudne obresti od dneva vložitve tožbe dalje, torej od 24. 5. 2017 dalje. Pri terjatvah iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo pa zamudne obresti³ ne tečejo od zapadlosti terjatve, temveč od nastanka zamude. Pri navedenih terjatvah (nečista denarna terjatev) je dolžnik v zamudi če po pozivu (opominu) ne izpolni svoje obveznosti⁴. Šteje se, da je dolžnik s pozivom o plačilu seznanjen s svojo obveznostjo. Praviloma je navedena seznanitev pri odškodninskih zahtevkih zoper zavarovalnico⁵ izpolnjena s predpravdnim zahtevkom o povrnitvi nepremoženjske škode oz. najkasneje z vložitvijo tožbe, pod pogojem, da je terjatev zapadla in da je zavarovalnica (dolžnik) seznanjena s ključnimi dejstvi in okoliščinami na podlagi katerih lahko kot dober strokovnjak določi višino odškodnine za uveljavljano nepremoženjsko škodo. V obravnavanem primeru pa je bila tožena stranka (zavarovalnica) z dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih se lahko odmeri odškodnina za vtoževano nepremoženjsko škodo, seznanjena šele na prvem naroku, ki je bil izveden dne 24. 10. 2018 (list. št. 58 do 67 spisa). Na navedenem naroku je tožeča stranka predložila v dokazne namene dodatno medicinsko dokumentacijo iz katere je bilo razvidno, da je tožnik imel še dva nadaljnja operativna posega z zapleti (en operativni poseg je bil izveden tik pred vložitvijo tožbe dne 19. 4. 2017, eden pa po vložitvi tožbe dne 28. 8. 2017, tožba je bila vložena dne 24. 5. 2017). Navedena operativna posega in z njim povezane zaplete v povezavi z zdravljenjem tožnika je prvostopno sodišče tudi upoštevalo pri prisoji odškodnine za nepremoženjsko škodo in tako je pritrditi pritožbi, da je bila tožena stranka z dejstvi in okoliščinami, na podlagi katerih bi lahko ugotovila obseg nepremoženjske škode in določila odškodnino, seznanjena šele dne 24. 10. 2018 in je tako v plačilno zamudo zapadla⁶ dne 8. 11. 2018. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče prvostopno sodbo glede začetka teka zakonskih obresti od prisojene nepremoženjske škode spremenilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe.

6Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (358. člen ZPP).

7Tožena stranka je s pritožbo uspela in zato ji je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni povrniti pritožbene stroške, in sicer takso za pritožbo v znesku 165,00 EUR in materialne stroške v znesku 20,00 EUR, torej skupno 185,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru plačilne zamude.

¹ Dolžnik pride v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.
² Zapadlost terjatve je upravičenje zahtevati izpolnitev obveznosti.
³ Če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še zamudne obresti (prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ).
⁴ Če rok za izpolnitev ni določen, pride dolžnik v zamudo, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost (drugi odstavek 299. člena OZ).
⁵ Od zavarovalnice se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ).
⁶ Po določbi prvega odstavka 934. člena OZ izpolnitveni rok za zavarovalnico za plačilo odškodnine znaša 14 dni.