VSM Sklep I Cp 960/2019

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Drugotožena stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor drugotožene stranke zoper začasno odredbo zavrnilo in v celoti obdržalo v veljavi sklep Okrožnega sodišča na Ptuju Pg 109/2015 z dne 22. 5. 2019. Odločitev o stroških zavarovanja je sodišče prve stopnje pridržalo za končno odločbo.

2Tak sklep v celoti izpodbija drugotožena stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) s predlogom spremembe izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru drugotožene stranke ugodi in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, podrejeno razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5V tej pravdni zadevi tožeča stranka, ki je v osebnem stečaju zoper toženo stranko uveljavlja izpodbojni zahtevek, da se med tožečo in drugotoženo stranko razveljavijo učinki zemljiškoknjižnega dovolila iz aneksa 1/2014 k Pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice 9014/14 in se dovoli izbris ustanovljene stavbne pravice iz zemljiške knjige. Na predlog tožeče stranke je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo s katero je drugotoženi stranki prepovedalo vsakršen poseg v sporno nepremičnino tožeče stranke, še posebej opravljanje kakršnihkoli pripravljalnih ali gradbenih del, razmejitve funkcionalnega zemljišča, urejanje dovozov in podobno. Za kršitev prepovedi je izreklo denarno kazen 100.000,00 EUR in odločilo da začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti sodbe.

6Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da pomeni obstoj stavbne pravice zmanjšanje premoženja stečajnega dolžnika, saj stavbna pravica na nepremičnini pomeni da ima drugotožena stranka v lasti zgrajeno zgradbo na nepremičnini tožeče stranke. Takšna pravica vrednosti nepremičnine tožeče stranke, ki se bo prodajala v stečajnem postopku ne zvišuje, saj stavbna pravica pomeni drugo stvarno pravico na nepremičnini v lasti tožnika, ki omejuje njegovo lastninsko pravico in bi prav tako omejevala tudi lastninsko pravico morebitnega kupca.

7Zmotna je pritožbena trditev, da je bila stavbna pravica ustanovljena 15. 3. 2013 in je zato tožba vložena po preteku enoletnega roka določenega za izpodbijanje. Stečajni postopek nad tožečo stranko je bil začet 10. 2. 2015, zato so skladno z določilom 269. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Izpodbojna pravna dejanja tožnika (stečajnega dolžnika), ki jih je sklenil ali izvedel v obdobju od začetka zadnjih 12 mesecev pred uvedbo stečajnega postopka do začetka stečajnega postopka. Po določilu 257. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) se za nastanek stavbne pravice zahteva poleg veljavnega pravnega posla tudi zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo. Zemljiškoknjižno dovolilo je tožnik izdal z aneksom 7. 5. 2014, ko je bila stavbna pravica tudi vpisana v zemljiško knjigo. Izpodbojno dejanje je bilo izvršeno 7. 5. 2014, stečajni postopek nad tožečo stranko je bil uveden 3. 12. 2014 in začet 10. 2. 2015 tako, da je bilo izpodbojno dejanje opravljeno v obdobju v katerem je dovoljeno izpodbijanje po 269. členu ZFPPIPP. Pritožbena graja, da je bila stavbna pravica ustanovljena 15. 3. 2013 in je zato izpodbojna tožba vložena prepozno, se tako izkaže za neutemeljeno.

8Sodišče lahko izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve skladno z določilom 272. člena ZIZ, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Poleg tega mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk:

- nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena,

- da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode,

- da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožniku.

Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo utrpel le neznatno škodo.

9Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da tožeča stranka ni izkazala verjetnosti svoje terjatve. Tožeča stranka zoper toženo uveljavlja zahtevek, da se razveljavijo učinki zemljiškoknjižnega dovolila iz aneksa z dne 7. 5. 2014 k pogodbi o ustanovitvi stavbne pravice z dne 15. 5. 2013 in se dovoli izbris ustanovljene stavbne pravice. Po določilu 271. člena ZFPPIPP je pravno dejanje stečajnega dolžnika izvedeno v izpodbojnem obdobju izpodbojno, če je bila posledica tega dejanja zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu kot če dejanje ne bi bilo opravljeno.

10Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje, da je zaradi ustanovitve stavbne pravice na nepremičnini drugotožene stranke prišlo do zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika, to je tožene stranke, tako, da zaradi tega drugi upniki lahko prejmejo plačilo svojih terjatev v manjšem deležu kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (kar izhaja iz izvedenskega mnenja izvedenca B. B.) in da je tožena stranka ob sklenitvi pogodbe vedela ali bi morala vedeti, da je tožnik insolventen. Izvedenec je v drugi dopolnitvi svojega izvedenskega mnenja z dne 1. 2. 2018 jasno izrazil svoje mnenje, da nadomestilo ni bilo ustrezno določeno že iz naslova trajanja stavbne pravice, ki je daljše od ekonomske življenjske dobe nepremičnine, v nadaljevanju pa je izvedenec napravil tudi variantne izračune primernega nadomestila ob upoštevanju trajanja stavbne pravice 99 let.

11Korist od bioplinarne ima imetnik stavbne pravice in ne lastnik nepremičnine, zato pritožbeno sodišče zavrača vsa pritožbena izvajanja o povečanju vrednosti nepremičnine tožnika, zaradi ustanovljene stavbne pravice in izgradnje bioplinarne.

12Tožeča stranka je vsekakor izkazala tudi predpostavko iz druge alineje iz drugega odstavka 272. člena ZIZ, in sicer, da ji lahko nastane težko nadomestljiva škoda. Nastanek take škode bi pomenil kakršenkoli poseg v sporno nepremičnino. V kolikor bo stavbna pravica na podlagi sodbe izbrisana tožena stranka pa ima gradbeno dovoljenje in bi z gradnjo brez začasne odredbe lahko začela takoj, zato lahko tožeči stranki nastane težko nadomestljiva škoda, saj bo objekt kljub izbrisu stavbne pravice na nepremičnini postavljen.

13Zahtevek tožeče stranke v pravdi za katerega zavarovanje je izdana začasna odredba je izpodbojni zahtevek, ki se nanaša na zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo stavbne pravice in zahtevek na izbris stavbne pravice iz zemljiške knjige. Zahtevka, da se izbriše stavbna pravica po 342. členu ZFPPIPP ni mogoče postaviti, saj ta člen določa le posledice plačila kupnine po prodaji nepremičnine na javni dražbi. Tožeča stranka zahteva izbris stavbne pravice zaradi izpodbijanja pravnega dejanja, to je sklenitve aneksa, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo stavbne pravice.

14Izrek začasne odredbe ni „preveč splošen“ izraz, „kakršenkoli poseg“ pa pomeni, da tožena stranka v nepremičnino ne sme izvršiti nobenega posega.

15Pritožbeni razlogi niso podani, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

16Drugotožena stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).