VSL Sklep I Cp 2353/2019

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v 15 dneh od prejema tega sklepa povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 137,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

1Sodišče prve stopnje je zavrglo toženčev predlog za obnovo postopka.

2V pritožbi zoper navedeni sklep toženec brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov predlaga njegovo razveljavitev in dopustitev obnove postopka. Opozarja, da je v predlogu za obnovo navedel, da je iz spisa v izvršilni zadevi, ki teče na podlagi pravnomočne sodbe v tej zadevi, prejel poročilo psihiatrinje. Iz naravne logike je razvidno, da toženec tega sporočila ni mogel prejeti 22. 8. 2019, ker je bilo le-to poslano sodnici in namenjeno v sodni spis. Poleg navedenega je toženec v spis vložil zapisnik K. z dne 18. 9. 2019, ki ga pooblaščenka toženca ni mogla prejeti prej kot septembra 2019. Iz predloga za obnovo izhaja, da je toženec po pravnomočnosti sodbe slučajno prišel do mnenja sodne izvedenke in da so zato podani pogoji iz 10. točke 394. člena ZPP. Iz tega sledi, da toženka gotovo ni dobila mnenja 22. 8. 2019. Sodišče prve stopnje bi lahko v okviru materialno procesnega vodstva preverilo v izvršilnem spisu, ki se nahaja pri istem sodišču, ali je bil predlog za obnovo postopka vložen pravočasno. Z izpodbijano odločitvijo se posega v toženčevo pravico do dostopa do sodišča. Kršeno je tudi načelo sorazmernosti, saj je toženec fizični in psihični invalid, za katerega je psihiatrinja izrazila dvom, ali lahko nastopa v postopku pred sodiščem, na drugi strani pa se sodišče sklicuje, da v predlogu ni bilo dovolj pojasnjeno, ali je stranka predlog vložila pravočasno, čeprav sodišče potem navaja datume listin.

3Tožnica je odgovorila na pritožbo, predlaga njeno zavrnitev in priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je toženčev predlog za obnovo postopka zavrglo, ker je ugotovilo, da ta ni bil popoln, kot dodatni razlog za zavrženje pa je bila ugotovitev o njegovi prepozni vložitvi, kljub odsotnosti navedb, iz katerih bi izhajala vložitev v zakonitem roku.

6Namen obnovitvenega postopka je razveljavitev pravnomočne odločbe. Institut obnove postopka je izredno pravno sredstvo, ki naj ublaži institut pravnomočnosti. Zakon zaradi narave instituta predpisuje in sodna praksa obravnava pogoje za obnovo postopka restriktivno. Obnova se dovoli le, če obstajajo predpostavke, ki so v zakonu natančno predpisane. ZPP med drugim opredeljuje, kakšno vsebino mora vsebovati obnovitveni predlog.

7ZPP v prvem odstavku 398. člena opredeljuje kot nepopoln tisti predlog za obnovo postopka, ki nima sestavin, predpisanih v drugem odstavku 397. člena ZPP. V predlogu mora namreč predlagatelj navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonskem roku, in dokaze, s katerimi se podpirajo navedbe predlagatelja. Navedbe morajo biti konkretizirane, z izvedbo dokazov pa se le dokazujejo zatrjevana dejstva, navajanje novih dejstev ali dokazov (v pritožbi) pa je neupoštevno (prvi odstavek 337. člena ZPP). Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, se sme postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, obnoviti na podlagi 10. točke 394. člena ZPP, če stranka izve za nova dejstva, ali pa najde ali pridobi nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. V takšnem primeru je stranka dolžna vložiti predlog za obnovo postopka v roku 30 dni, od dneva, ko je mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma predložiti nova dokazila. Prepozen, nepopoln ali nedovoljen predlog sodišče zavrže (prvi odstavek 398. člena ZPP).

8Tudi po presoji pritožbenega sodišča toženec ni zadostil zahtevani vsebini predloga za obnovo. V njem ni navedel nobenih okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče presoditi, ali je predlog vložen v zakonitem roku 30 dni. Toženec se v predlogu sklicuje le na poročilo sodno zaprisežene izvedenke B. N. Š., ki naj bi se nahajalo v izvršilni zadevi na podlagi pravnomočne sodbe. Nikjer ne navaja okoliščin, niti dejstva o tem, kdaj naj bi izvedel za to poročilo oziroma o tem, da je za to poročilo izvedel in vložil predlog za obnovo postopku v zakonitem roku. Ker dokazi ne nadomeščajo pomanjkljive dejstvene podlage, sodišče ni bilo dolžno samo ugotavljati in preverjati okoliščin, ki bi kazale na vložitev predloga v zakonitem roku. Toženec tudi v predlogu za obnovo postopka in njegovi dopolnitvi, ni predlagal vpogleda v izvršilni spis. V pritožbi podan očitek, da bi lahko to sodišče storilo, je zato neutemeljen (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi sicer toženec v pritožbi ne pojasni, kaj konkretno naj bi sodišče v izvršilnem spisu pogledalo in preverilo. Okoliščina, da se izvršilni spis nahaja na istem sodišču, ne opravičuje toženca glede trditvenega in dokaznega bremena o okoliščinah, iz katerih izhaja, da je bil predlog vložen v zakonitem roku. Ker glede na vsebino določbe o zahtevani vsebini predloga materialnoprocesno vodstvo sodišča v tej fazi postopka ni predvideno, je neutemeljeno pritožbeno stališče o kršitvi pravice do sodnega varstva.

9Čeprav je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavržen že zaradi njegove nepopolnosti, pritožbeno sodišče pritrjuje tudi rezervnemu razlogovanju sodišča prve stopnje, da kljub odsotnosti trditev o okoliščinah, iz katerih bi izhajala pravočasnost vložitve predloga, iz priloženih dokazov k predlogu ni mogoče zaključiti, da je bil predlog za obnovo vložen pravočasno. Elektronska pošta med izvedenko in sodiščem, datirana z dnem 22. 8. 2019, ne pomeni, da je bil predlog, ki je bil vložen 26. 9. 2019, pravočasen. Toženec tudi v pritožbi ne pove, kdaj naj bi za to poročilo izvedel. Zapisnik K. z dne 18. 9. 2019 pa vsebinsko sploh ne izkazuje ničesar v zvezi s to okoliščino, saj gre le za komunikacijo med stanovanjskim podjetjem in tožencem glede možnosti pridobitve bivalne enote.

10Ob navedenem pritožbeno sodišče dodaja, da toženec v resnici obnovo postopka zahteva iz razloga, da se je postopka udeleževal kot oseba, ki ne more biti pravdna stranka, torej iz obnovitvenega razloga iz 4. točke 394. člena ZPP. Iz takšnega razloga obnove postopka ne more uspešno zahtevati, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljen že v prejšnjem postopku. Vprašanje pravdne sposobnosti toženca pa je bilo v predmetnem pravdnem postopku že obravnavano in pravnomočno razsojeno s sodbo prvostopenjskega sodišča P 40/2016 z dne 7. 9. 2018 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2352/2019 z dne 30. 1. 2019. Ugotovljeno je bilo, da ni bilo okoliščin, ki bi utemeljevale upravičen dvom v obstoj toženčeve pravdne sposobnosti. Toženec tako ne more doseči obnove iz razloga, da je bilo v pravnomočno končanem postopku procesnopravno dejansko stanje napačno ugotovljeno ali pravno napačno presojeno.²

11Po ugotovitvi, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi, niti po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12Ker toženec s pritožbo ni uspel, krije sam svoje stroške pritožbenega postopka, tožnica pa je upravičena do povrnitve stroškov, nastalih z vložitvijo odgovora na toženčevo pritožbo (prvi odstavek 154. člena ZPP). Upoštevaje vrednost spornega predmeta (1.440 EUR, kar ob upoštevani vrednosti točke, ki znaša od 6. 4. 2019 0,60 EUR, predstavlja 200 točk vrednosti storitve po Odvetniški tarifi – OT), je tožnica upravičena do povrnitve stroška za vložitev odgovora na pritožbo (225 točk, kot je zahtevala in je v okviru tar. št. 21/1 OT) in za pavšalni (2 %) znesek poštnih in telekomunikacijskih storitev (4,5 točk po tretjem odstavku 11. člena OT), kar znaša skupaj 137,70 EUR. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanega zneska temelji na 378. členu Obligacijskega zakonika - OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa sledi utrjenemu stališču sodne prakse, oblikovanem na podlagi pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006.

-------------------------------
...
² Glej dr. L. Ude v : Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, UL RS, 2006, str. 590.