VSL Sodba in sklep I Cp 1788/2019

I. Pritožba se zavrne ter se potrdi sodba in sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje s sklepom ni dovolilo spremembe tožbe, da je toženka dolžna plačati tožniku 20.940,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2015 dalje do plačila (I), ker bi sprememba prvega tožbenega zahtevka nad znesek 20.000,00 EUR pomenila spremembo stvarne pristojnosti, kar pa glede na določbo prvega odstavka 185. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ni mogoče brez soglasja toženke. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe, da je toženka dolžna plačati tožniku 20.240,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2015 dalje do plačila (II), ker je šlo za privilegirano spremembo tožbe. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožniku 20.240,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 2015 dalje do plačila (III), ker je zastarala terjatev iz naslova preprečitve zaslužka tožnika z deli obnove strehe v višini 19.400,00 EUR, s tem, je sodišče prve stopnje še ugotovilo, enako kot za drugi tožbeni zahtevek iz naslova odvečnih vplačil v rezervni sklad v višini 840,00 EUR zaradi nepridobitve nepovratnih sredstev za obnovo strehe, da tožbeni zahtevek ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je tožniku naložilo, da povrne toženki pravdne stroške v znesku 1.028,12 EUR (IV).

2Tožnik je zoper sklep in sodbo vložil laično pritožbo. Navaja, da je sodišče prve stopnje storilo bistvene kršitve pravdnega postopka, zmotno in nepopolno je ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po mnenju tožnika so nepravilni vsi sklepi sodišča¹ v zvezi s predlaganimi spremembami tožbe. Tožnik meni, da je odločbo izdalo stvarno nepristojno sodišče. Sodišču prve stopnje očita nepristranskost, s tem, da je bila njegova zahteva za izločitev sodnice dvakrat neutemeljeno zavrnjena.² V nadaljevanju izpodbija posamezne dejanske ugotovitve iz obrazložitve sodbe, na podlagi katerih je sodišče zavrnilo njegova tožbena zahtevka. Teh pritožbenih trditev pritožbeno sodišče ne povzema, ker se bo do njih opredelilo v nadaljevanju te obrazložitve, s tem pa se je izognilo nepotrebnemu ponavljanju. Tožnik tudi meni, da je sodišče toženki neutemeljeno priznalo ugovor zastaranja. Tožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, ker meni, da se postopek še ni začel, ker bi o njegovem tožbenem zahtevku moralo odločati Okrožno sodišče v Ljubljani.

3Toženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

Glede I. in II. točke izreka sklepa

5Ker tožnik v pritožbi izpodbija vse sklepe sodišča prve stopnje glede sprememb višine tožbenih zahtevkov, pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bilo postopanje in odločanje sodišča prve stopnje v tem delu pravilno. Sodišče prve stopnje je v odločbi natančno pojasnilo potek vlaganj tožnikovih vlog in pravne razloge za sprejete odločitve.³ Pritožbeno sodišče se na te razloge v izogib ponavljanju sklicuje, saj pritožbene navedbe ne terjajo podrobnejše obrazložitve, kot jo je tožniku že dalo sodišče prve stopnje.

Glede III. in IV. točke izreka sodbe

6Pravilno so v sodbi pojasnjeni razlogi, zaradi katerih je podana pristojnost okrajnega in ne okrožnega sodišča. Vrednost spornega predmeta je 20.240,00 EUR, vendar pa gre za dva tožbena zahtevka, ki temeljita na različni pravni podlagi. Tako se prvi zahtevek v zvezi s plačilom zneska 19.400,00 EUR nanaša na škodo, ki je tožniku nastala, ker je toženka onemogočila tožnika pri pridobitvi posla v zvezi z obnovo strehe, drugi zahtevek v zvezi s plačilom 840,00 EUR pa se nanaša na preplačila v rezervni sklad. Nobeden od tožbenih zahtevkov ne presega 20.000,00 EUR, kar je meja pristojnosti okrožnega sodišča, zato je podana pristojnost okrajnega sodišča.

7Tožnik ni dokazal zatrjevanih dejstev, da je bila sodnica v postopku pristranska. Nenazadnje sta bili njegovi zahtevi za izločitev sodnice zavrnjeni. Nobenih kršitev ni bilo pri (ne)izvedbi poravnalnega naroka, sodišče prve stopnje pa je izvedlo vse dokaze, ki so bili substancirani, kar pomeni, da je sodišče izvedlo tiste dokaze, za katere sta pravdni stranki dali ustrezno trditveno podlago. Toženka bi bila dolžna po pozivu tožnika predložiti listine, če bi tožnik ob ustrezni trditveni podlagi vsaj nekoliko bolj določno opredelil listine, ki naj jih toženka predloži, vendar tega ni storil. Tožnik tudi v pritožbi opredeljeno ne pojasni, katera dejstva bi s temi listinami dokazoval in na podlagi česa je mogoče sklepati, da so listine pri toženki. Glede na trditveno podlago so listine omogočale ugotovitev vseh relevantnih dejstev, posebej glede odločanja o zastaranju tožnikove terjatve, zato izvedba dokazov z zaslišanjem strank in prič izjemoma glede na vse okoliščine konkretnega primera ni bila potrebna. Sodišče prve stopnje je v sodbi za vsak predlagani dokaz posebej obrazložilo razloge, zaradi katerih posameznega dokaza ni izvedlo,⁴ pritožba pa konkretno tudi ne pojasni, katera dejstva bi bila z izvedbo teh dokazov drugače ugotovljena.

8Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je zastarala terjatev tožnika iz naslova povrnitve škode (prvi in drugi odstavek 352. člena Obligacijskega zakonika; v nadaljevanju OZ v zvezi s 132. členom OZ), ker naj bi mu toženka onemogočila pridobitev posla pri obnovi strehe. V izogib ponavljanju se pritožbeno sodišče v celoti sklicuje na pravilno in celovito razlago iz 34. in 35. točke obrazložitve odločbe. Tožnik sodišču prve stopnje očita, da je zmotno ocenilo, da je za svojo (potencialno) škodo izvedel najkasneje takrat, ko so bila dela na strehi končana in prevzeta. Tožnik meni, če bi sodišče prve stopnje izvedlo predlagani dokaz s poizvedbami v registru stalnega prebivalstva, bi ugotovilo, da tožnik v času, ko so potekala dela na strehi, ni živel v Sloveniji, temveč v BiH. Nadalje ugovarja, da je v stanovanjski objekt prihajal samo občasno, večinoma ponoči, pri čemer ni bil pozoren na streho in da ga o delih na strehi ni nihče obvestil. Za nekvalitetno in zelo drago obnovo strehe je od soseda izvedel šele tik pred vložitvijo tožbe, tj. 6. 11. 2015, zato do zastaranja njegove terjatve ni prišlo. Poleg tega primopredaje obnove strehe na samem objektu sploh ni bilo in je zato zapisnik neverodostojen. Ker pa je na strehi prišlo do reklamacij in popravil, ni bil izveden končni prevzem in se tako vsi roki podaljšajo. Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje poleg pravilne obrazložitve vseh načinov, kako je tožnik že v času obnove strehe zagotovo opazil (vedel), da je prišlo do obnovitvenih del na objektu,⁵ v 56. in 57. točki sodbe na podlagi predloženega zapisnika o zboru stanovalcev stavbe⁶ tudi izračunalo, da so se vplačila etažnih lastnikov v rezervni sklad v obdobju od novembra 2009 do avgusta 2010 povečala za trikrat. Tako se je tožnikov mesečni račun za vplačilo v rezervni sklad povečal iz 28,88 EUR na 86,64 EUR. Ker tožnik zatrjuje, da redno plačuje denarna sredstva v rezervni sklad in iz tega naslova celo toži, je že zgolj na podlagi trikratnega višjega računa za rezervni sklad tožnik v obdobju desetih mesecev nedvomno opazil, da so na objektu v teku vzdrževalna dela. Tožnik kot primerno skrben etažni lastnik bi lahko preveril, čemu večja vplačila v rezervni sklad, imel je tudi na podlagi 65. člena Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju SZ-1) možnost zahtevati od upravnika vpogled v vso relevantno dokumentacijo, lahko pa bi tudi pridobil informacije o obnovi strehe pri Komisiji etažnih lastnikov za izvedbo postopka obnove strehe. Tožnik tudi trdi, da ni vedel, kateri etažni lastniki so člani komisije in nadzornega odbora. Že pritožbene trditve v tem delu so kontradiktorne, saj tožnik zatrjuje, da ne pozna članov komisije in nadzornega odbora, hkrati pa, da ga je eden od članov omenjenih teles, tj. B. J. obvestil, da potekajo obnovitvena dela na strehi. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da je tožnik za obnovo strehe izvedel šele tik pred vložitvijo tožbe. Tožnik se je seznanil z obnovitvenimi deli na strehi že v času obnove, dodatno pa še 27. 9. 2010, ko so bila ta dela prevzeta.⁷

9Tožnik v pritožbi še navaja, da je bil Zapisnik o končnem prevzemu strehe⁸ prirejen za potrebe tega sodnega postopka. Tako naj bi bil podpisan tik pred narokom za glavno obravnavo v pisarni toženke. Sporno naj bi bilo tudi, da zapisnika ni podpisal niti izvajalec del niti noben etažni lastnik, zaradi česar je po mnenju tožnika zapisnik neverodostojen in nima nikakršne dokazne vrednosti.⁹ Tožnik je imel možnost izpodbijati verodostojnost zapisnika v postopku pred sodiščem prve stopnje, pa tega ni storil, pritožbene trditve o neverodostojnosti zapisnika pa so novota, ki je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 337. člena ZPP ne sme upoštevati. Prav tako je tožeča stranka prekludirana pri podajanju novega dokaznega predloga, tj. strokovno mnenje grafologa.

10Tožnik v pritožbi zmotno meni, da je vprašanje pridobitve gradbenega dovoljenja za obnovo strehe bistvena okoliščina za presojo utemeljenosti zahtevka, ker je šlo pri obnovi strehe za poseg v konstrukcijo, saj je bila polovica strehe spremenjena. Za tovrsten poseg je po mnenju tožnika potrebno predhodno pridobiti strokovno mnenje, statični izračun in gradbeno dovoljenje. Ker pa to pomeni večje investicijsko delo, je za ta dela potrebno pridobiti soglasja vseh etažnih lastnikov, ki pa jih toženka ni pridobila. Sodišče prve stopnje je v 41. točki sodbe pravilno obrazložilo, da je glede na popis del v ponudbi izvajalca povsem očitno, da ni šlo za poseg v ostrešje, temveč je bila zamenjana zgolj strešna kritina in da to dejstvo na odločanje o tožnikovem tožbenem zahtevku iz naslova zatrjevane izgube možnosti zaslužka tudi nima nobenega vpliva.

11Neutemeljen je tudi tožnikov očitek toženki, da ni izvedla transparentnega in zakonitega postopka izbire izvajalca obnove strehe. Pridobljena naj bi bila le ena ponudba, saj je bila druga ponudba fiktivna in ni bila sposobna za nadaljnje obravnave in bi zato morala biti izločena. Tožnik še navaja, da v kolikor bi vedel za razpis, bi se nanj prijavil in na razpisu bi bil izbran. Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju tudi na tem mestu sklicuje na jasno in pravilno obrazložitev iz 45. točke odločbe sodišča prve stopnje, kjer je pojasnjeno, da je toženka pridobila dve veljavni ponudbi in da ni bila dolžna pozivati tožnika k dajanju ponudbe za obnovo strehe, s tem, da tožnik ni dokazal, da je registriran za opravljanje tovrstnih del in da bi bil kot najboljši ponudnik na razpisu izbran. V sodbi so natančno navedeni postopki, na podlagi katerih so se etažni lastniki pravno veljavno odločili za obnovo strehe in postopki izbire ponudnika, ki so bili v skladu z SZ-1.

12Glede zavrnitve tožbenega zahtevka iz naslova vplačil v rezervni sklad je sodišče prve stopnje v sodbi na podlagi dokazov ugotovilo številna dejstva, ki prepričljivo potrjujejo, da ta tožbeni zahtevek ni utemeljen.¹⁰ Pritožba vsebinsko teh ugotovitev tudi ne izpodbija, zato tudi v tem delu ni utemeljena.

13Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

14Tožnik pritožbenih stroškov ni priglasil. Ker je šlo pri toženkinem odgovoru na pritožbo le za ponavljanje dejstev, ki jih je že dala v postopku pred sodiščem prve stopnje, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je bila njena vloga nepotrebna, zato mora kriti sama svoje stroške pritožbenega postopka (155. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

¹ Z dne 15. 11. 2017, z dne 5. 11. 2018, z dne 5. 4. 2019 in izpodbijani sklep z dne 14. 5. 2019.
² Sklep Su 126/2019 in sklep Su 223/2019.
³ Glej 3. - 6. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.
⁴ Generalno utemeljitev je sodišče prve stopnje podalo v 30. točki odločbe, vendar je obrazložitve za vsak zavrnjen dokaz moč najti še v drugih točkah, npr. 37. točki.
⁵ Obrazloženo v točki 35 izpodbijane sodbe.
⁶ Priloga B4.
⁷ Tožnik je vložil tožbo 6. 11. 2015.
⁸ Priloga B5.
⁹ Pojasnjeno je že bilo, da ta zapisnik glede na ostale dokaze in ugotovljena dejstva ni bil odločilen dokaz pri presoji, kdaj je tožnik izvedel za obnovo strehe.
¹⁰ Glej 50. - 59. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.