VSL Sklep II Ip 2017/2019

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Dolžnika sama krijeta svoje pritožbene stroške.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da na podlagi cenitve znaša vrednost nepremičnine katastrska občina ... parcela ..., last druge dolžnice do celote, na dan 8. 4. 2016, 230.000,00 EUR.

2Zoper sklep se po pooblaščenki pravočasno pritožujeta dolžnika zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagata razveljavitev sklepa in ponovno opravo cenitve ter priglašata pritožbene stroške.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

5Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je dolžnica zoper cenilno mnenje podala pripombe, ki niso obrazložene, za trditve glede prenizke oziroma neustrezne vrednosti nepremičnin pa ni predlagala niti predložila nobenih dokazov, tako da sodišče teh trditev ne more preizkusiti.

6Cenilno mnenje je strokovno, obrazloženo delo sodnega cenilca, opravljeno na podlagi pravil stroke. Vselej vsebuje konkretne podatke, obrazložitev postopka za izračun vrednosti in konkreten končni rezultat tega postopka (oceno vrednosti). Zaradi navedenega morajo tudi pripombe stranke na izvedensko mnenje biti konkretne, strokovno utemeljene. Ne zadostuje nestrinjanje z mnenjem in pavšalno navajanje, da ocena ni pravilna. V pripombah mora stranka navesti, katero vrednost nepremičnine (konkretno) smatra za pravilno, in navedeno strokovno utemeljiti. Trditvena podlaga v pripombah mora torej primarno ustrezati tem zahtevam, šele ob izpolnitvi tega pogoja mora sodišče pripombe vročiti v izjavo izvedencu oziroma po potrebi od izvedenca zahtevati dopolnitev mnenja.

7Po povedanem so neutemeljeni pritožbeni očitki, da je dolžnica predlagala, naj sodišče njene pripombe v dodatno izjasnitev posreduje cenilcu, kar bi sodišče prve stopnje moralo storiti. V pripombah je dolžnica navedla, da meni, da je vrednost m2 stavbišča bistveno višja kot 36,00 EUR (t.j. 50,00 EUR), saj naj bi višje vrednosti dosegale celo nepremičnine v Šentjerneju, enako je prenizka ocena glede kvalitetno izdelanih zgradb, saj dolžnica meni, da je vrednost za m2 849,00 EUR prenizka in znaša najmanj 1.000,00 EUR na m2. Navedene pripombe so bile pavšalne, saj dolžnica ni pojasnila, na podlagi katerih vhodnih podatkov in kakšnega postopka je prišla do navedenih zaključkov, temveč je zgolj navedla svoje mnenje o vrednostih. Njenih trditev ni bilo moč preizkusiti in na podlagi le-teh ni bilo potrebno dodatno dokazovanje z izvedencem.

8Tudi v pritožbi dolžnica uvodoma ponavlja neustrezne, nekonkretne pripombe na cenilno mnenje, šele v pritožbi pa prepozno navaja, da bi cenilec pri metodi primerljivih prodaj podatke moral črpati iz portala „evidenca trg nepremičnin“, ki so javno objavljeni na portalu Prostor pri GURS. Ker gre za nedovoljeno pritožbeno novoto, saj dolžnica z ničemer ne upraviči, zakaj navedenega ne bi mogla uveljavljati že v pripombah zoper cenilno mnenje, višje sodišče teh trditev niti ne sme upoštevati (primerjaj prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Poleg tega dolžnica ne pojasni, od kod sklepa, da podatki o primerljivih prodajah niso črpani iz tiste evidence.

9Neutemeljene so končno tudi pritožbene trditve v zvezi s tem, da ocenjena vrednost ne ustreza vrednostim v letu 2019, o občutnem povečanju obsega prodaj v zadnjih treh letih ter o dvigu povprečnih cen hiš za 9% oziroma 11%. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, sodišče vrednost nepremičnine ugotovi (na podlagi cenitve sodnih cenilcev po tržni ceni) na dan cenitve (drugi odstavek 178. člena ZIZ), ki je bila v konkretnem primeru opravljena na dan 8. 4. 2016. Trditve v zvezi z okoliščinami, ki naj bi na vrednost vplivale po tem datumu, za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve tako niti niso pravno pomembne, poleg tega so tudi le-te povsem pavšalne. Dolžnika lahko (precejšnjo) spremembo vrednosti nepremičnine uveljavljata v okviru predloga po četrtem odstavku 178. člena ZIZ.

10Po povedanem pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).