UPRS Sodba III U 64/2018-8

I. Tožbi se ugodi. Odločbi gradbenega inšpektorja Inšpektorata za okolje in prostor, Območna enota Koper, Inšpekcijska pisarna Ajdovščina opr. št. 06122-1925/2017-36 z dne 12. 12. 2017 in Ministrstva za okolje in prostor opr. št. 0612-182/2017/4 z dne 2. 3. 2018 se odpravita in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki vrniti stroške tega postopka v znesku 347, 70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

1Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor Inšpektorata za okolje in prostor, Območna enota Koper, Inšpekcijska pisarna Ajdovščina (v nadaljevanju inšpektor) tožeči stranki naložil, da mora takoj po prejemu te odločbe ustaviti nadaljnjo gradnjo manj zahtevnega objekta, ki ga gradi vzhodno od lovskega doma na A., na zemljišču s parc. št. 4773/1 k.o. B. (1. točka izreka). Naložil ji je, da do 31. 1. 2018 na lastne stroške odstrani nelegalno zgrajeni manj zahtevni objekt, maksimalnih zunanjih tlorisnih dimenzij 10,00m krat 11,20m, ki obsega armirano betonsko talno ploščo, debeline 20cm in zidan objekt zunanjih tlorisnih dimenzij 6,15 x 6,50 m, ki višinsko obsega pritličje (višine 2,60m) in vzpostavi prejšnje stanje (2. točka izreka). Odločil je, da se bo, če inšpekcijska zavezanka ne bo izvršila naloženega dejanja na način in v roku, kot je določeno v 1. točki izreka odločbe, začel postopek izvršbene nedenarne obveznosti iz 1. in 2. točke, ki se bo opravil po drugi osebi ali s prisilitvijo (3. točka izreka), da za objekt veljajo prepovedi iz 158. člena ZGO-1 (4. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka) in da v postopku niso nastali posebni stroški (6. točka izreka).

2V obrazložitvi izpodbijane odločbe inšpektor navaja, da je v ponovnem postopku sledil napotilu drugostopenjskega organa. Na dan inšpekcijskega pregleda dne 15. 5. 2017 je na licu mesta ugotovil, da na predmetni zemljiški parceli, vzhodno od lovskega doma stoji manj zahteven, pritličen objekt, zunanjih tlorisnih dimenzij cca 7,0m x cca 7,40m to je 55,3m2, prekrit z leseno enokapno streho, višine v slemenu 3,0m in kapi 1,60m, kritine ni več na strehi, na tleh ob objektu pa so vidni ostanki valovitega salonita. Zunanji nosilni zidovi so izvedeni iz betonskih zidakov. Dne 8. 6. 2017 je ugotovil, da je pomožni objekt v celoti odstranjen. Na UE je 8. 6. 2017 opravil poizvedbo ali si je investitor pridobil gradbeno dovoljenje za odstranitev objekta in ugotovil, da si investitor takega dovoljenja ni pridobil, s čemer je kršil prvi odstavek 3. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Investitor si je naknadno dne 16. 10. 2017, po tem ko je bil objekt že odstranjen, pridobil gradbeno dovoljenje št. 351-238/2017-13 za odstranitev pritličnega pomožnega objekta zunanjih tlorisnih dimenzij 7,7m x 7,4m bruto tlorisne površine 57,0m2, ki je stal na zemljišču s parc. št. 4773/1 k.o. B..

3Dne 11. 7. 2017 je bil opravljen ponovni inšpekcijski pregled in sestavljen zapisnik, iz katerega izhaja, da je bila na novo zgrajena armirana betonska talna plošča debeline 20cm zunanjih maksimalnih tlorisnih dimenzij 10,0m x 11,20m bruto tlorisne površine 86,17m2, iz katere so puščena sidra za nadaljnjo gradnjo AB stebrov. Na južnem delu AB talne plošče, do zidnih vezi, je z opečnim modularjem zgrajen zidan del objekta zunanjih tlorisnih dimenzij 6,15m x 6,50m bruto tlorisne površine 39,98m2. Dne 25. 8. 2017 je na ponovnem kontrolnem pregledu ugotovil, da je pritličen zidani objekt na južnem delu AB plošče gradbeno dokončan.

4Nadalje je ugotovil, da si je C., kot investitorka dne 21. 11. 2016 pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta št. 351-183/2016-9, s katerim je bila dovoljena gradnja nadstreška, ki naj bi bil enoetažen, pritličen in konstrukcijsko samostojen objekt, tlorisnih dimenzij 6,86m x 5,5+3,3m x 3,5m, bruto tlorisne površine 67,17m2 in višine maksimalno 2,55m, ki bo služil kot terasa za sedenje gostov ob prireditvah. Zgrajen bo iz kovinskih profilov. Temelji bodo točkovni, animirano betonski. Z isto odločbo je Upravna enota vlogo investitorke za gradnjo nezahtevnega objekta - legalizacijo pomožnega objekta v javni rabi na zemljiški parceli št. 4773/1 k.o. B. zavrgla z utemeljitvijo, da se objekt v javni rabi s tlorisno površino do 40m2 po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (v nadaljevanju Uredba) uvršča med enostavne objekte, za gradnjo katerih ni predpisana izdaja gradbenega dovoljenja.

5V nadaljevanju navaja, da bi moral biti nadstrešek kot nezahteven objekt zgrajen kot konstrukcijsko samostojen objekt. Pomožni objekt v javni rabi, kot enostavni objekt, pa bi moral za gradnjo imeti, glede na to, da spada predmetna zemljiška parcela v prostorsko enoto PŠ-02, kjer v OPN ni določenih posebnih izvedbenih pogojev, stoji pa na območju gozda in vodovarstvenem pasu, soglasje Zavoda za gozdove Slovenije in soglasje Direkcije RS za vode. Investitor si teh soglasij za gradnjo enostavnega objekta v javni rabi ni pridobil. Investitor pa bi tudi moral zgraditi dva med seboj ločena objekta. Ker je investitor za oba predvidena objekta zgradil eno temeljno ploščo debeline 20 cm, zunanjih maksimalnih tlorisnih dimenzij 10,0m krat 11,20m (bruto tlorisne površine 86,17m2), kar je neskladno z izdanim gradbenim dovoljenjem, je predmetno gradnjo obravnaval kot nelegalno gradnjo in je izrekel ukrep, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka, ki temelji na 152. členu ZGO-1. 3. točka izreka izpodbijane odločbe je utemeljena s tretjim odstavkom 148. člena ZGO-1, 4. točka izreka izpodbijane odločbe je utemeljena z drugim odstavkom 158. člena ZGO-1, 5. točka izreka izpodbijane odločbe je utemeljena s tretjim odstavkom 146. člena ZGO-1 in 6. točka izreka izpodbijane odločbe je utemeljena s četrtim odstavkom 213. člena ZUP, ki določa, da se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka, ki v dosedanjem postopku niso nastali.

6Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo 0612-182/2017/4 z dne 2. 3. 2018 1. točko izpodbijane odločbe inšpektorja z dne 12. 12. 2017 odpravilo in nadomestilo z novo, v katero je vneslo dimenzije objekta iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, v preostalem delu pa je pritožbo tožeče stranke in zahtevo za vračilo stroškov postopka zavrnilo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe, je po tem, ko je povzelo celoten potek postopka ugotovilo, da je pri vpogledu v izrek izpodbijane odločbe ugotovilo, da 1. točka izreka ni dovolj določna in je, da bi se stvar pravilno rešila, glede na ugotovljeno dejansko stanje, v skladu z 251. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) odpravilo 1. točko izreka odločbe prvostopenjskega organa in jo nadomestilo z novo.

7V zvezi z ugovorom, da prvostopenjski organ tožeči stranki ni omogočil udeležbe v postopku, je navedlo, da je med listinami upravnega spisa gradbeno dovoljenje za gradnjo nezahtevnega objekta z dne 21. 11. 2016. Citirano gradbeno dovoljenje se ne nanaša na sporno gradnjo, kar je skušal pojasniti tudi prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Na odločitev o stvari sami ne vpliva ugovor tožeče stranke, da gre v za gradnjo, sestavljeno iz dveh konstrukcijsko ločenih plošč. V danem primeru je odločilno, da si tožeča stranka ni pridobila gradbenega dovoljenja za sporno gradnjo v tlorisni velikosti 10m x 11,20m, ki obsega armirano betonsko talno ploščo in zidan objekt v tlorisni velikosti 6,15m x 6, 50m. Takšne gradnje ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte, katerih gradnja se lahko prične brez gradbenega dovoljenja.

8Tožeča stranka v tožbi izpodbija tako prvostopenjsko kot drugostopenjsko odločbo. Tožbo vlaga iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Glede kršitev pravil postopka navaja, da se odgovor tožeče stranke, dan v inšpekcijskem postopku, nanaša na vsebino zapisnika v inšpekcijskem ogledu z dne 29. 6. 2017, ki vsebuje zgolj domnevne nepravilnosti glede rušitve objekta in ne na domnevno nezakonito gradnjo, katere odstranitev se zahteva z izpodbijano odločbo. Tožeči stranki ni bilo omogočeno sodelovanje na kasnejših ogledih, v posledici pa se tudi ni mogla izreči o okoliščinah, na katere inšpektor in kasneje drugostopenjski organ opirata svojo odločitev. Tožeči stranki ni bila dana možnost, da se v postopku izjavi o ugotovitvi inšpekcijskega organa, da je zgradila enotno temeljno ploščo in da ni pridobila soglasij za gradnjo s strani Zavoda za gozdove Slovenije in Direkcije RS za vode. Drugostopenjski organ pa se do pritožbenih navedb v pritožbi z dne 28. 8. 2017, ko je prvič imela možnost, da navede dokaze, ki dokazujejo nasprotno, ni opredelil. Zaradi tega je že uvodoma podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka.

9Glede napačno ugotovljenega dejanskega stanja navaja, da je tožeča stranka zgradila dve temeljni plošči s konstrukcijsko ločenima objektoma. Nadstrešek, ki bo zgrajen na konstrukcijsko ločeni armirano betonski temeljni plošči, je treba obravnavati kot ločen objekt, in ne enotno z zidanim pomožnim objektom v javni rabi, tako kot je storil inšpektor. Razen tega inšpekcijski ukrep, ki ga je izrekel inšpektor ni sorazmeren, saj zahteva rušenje objekta, ki je enostaven objekt (dimenzije enostavnega objekta so 6,15 x 6,50m), za katerega si je tožeča stranka pridobila soglasja in gradbeno dovoljenje.

10Izpodbijana odločba ni razumljiva in se je ne da preizkusiti, saj iz nje ne izhaja, zakaj in v kakšnem obsegu gradnja odstopa od dovoljene, upoštevajoč, da je del objekta v javni rabi in ga je moč ločeno obravnavati. Obrazložitev prvostopenjskega organa je nerazumljiva in sama v nasprotju s seboj tudi v delu obrazložitve, kjer ugotavlja, da konstrukcija nadstreška ni izvedena, obenem pa v drugem delu isti objekt obravnava tako, kot da sta obe konstrukciji zgrajeni in predstavljata enoten objekt, ki stoji na enotni temeljni plošči. Manjka tudi obrazložitev o tem, na kateri pravni podlagi je bila ugotovljena neskladnost gradnje. Sodišču predlaga, da izpodbijano prvostopenjsko odločbo v točkah 2., 3., 4., 5., in 6. in drugostopenjsko odločbo v točki 1. in 3. odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Podrejeno pa, da izpodbijani odločbi odpravi v celoti in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu ter ji povrne stroške postopka.

11Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

K točki I izreka:

12Tožba je utemeljena.

13Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na bistveno kršitev pravil postopka, je utemeljen. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nedvomno izhaja, da je inšpektor v zadevi odstranitve - rušitve nezahtevnega objekta, dne 29. 6. 2017, v prisotnosti predstavnika tožeče stranke opravil inšpekcijski ogled, o katerem je bil sestavljen zapisnik, in sicer tako o inšpekcijskem ogledu, kot o zaslišanju predstavnika tožeče stranke. Dne 30. 6. 2017 je tožečo stranko s pisno zahtevo pozval, da se o ugotovljenih dejstvih v zvezi z ugotovitvami inšpektorja, navedenimi v zapisniku o inšpekcijskem ogledu in zaslišanju, z dne 29. 6. 2017, pisno izjasni. Prav tako ni sporno, da je inšpektor v nadaljevanju inšpekcijskega postopka opravil ponovni inšpekcijski pregled dne 11. 7. 2017, v katerem je bilo ugotovljeno, da je bil na parc. št. 4773/1 k.o. B. zgrajen objekt, ki je predmet inšpekcijskega ukrepa, izrečenega z izpodbijano odločbo. V zadevi ni sporno, da inšpektor k temu ogledu ni povabil inšpekcijskega zavezanca, niti mu dal možnosti, da se o ugotovitvah inšpekcijskega pregleda izjasni. Ravno tako tožeči stranki ni dal možnosti, da se izjasni o ugotovitvah, ugotovljenih z inšpekcijskim zapisnikom, opravljenem ob ponovnem kontrolnem pregledu dne 25. 8. 2017. V obravnavani zadevi je prvostopenjski organ dejstva, na katera je oprl svojo odločitev, ugotavljal z izvajanjem dokazov, in sicer z ogledom in pridobitvijo podatkov o spornih gradnjah, to pa pomeni, da inšpektor kot prvostopenjski organ ni odločal v skrajšanem ugotovitvenem postopku, pač pa v rednem ugotovitvenem postopku, s tem pa bi moral dati tožeči stranki kot inšpekcijski zavezanki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe. Ker tožeči stranki ni bila dana možnost, da se izjasni glede dejstev, ugotovljenih pri ogledu dne 11. 7. 2017 in 25. 8. 2017, na podlagi katerih je bil izrečen predmetni inšpekcijski ukrep, sodišče zaključuje, da je v zadevi podana bistvena kršitev pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP in je že iz tega razloga bilo treba izpodbijani odločbi odpraviti.

14Glede na navedeno, je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku mora prvostopenjski organ ugotovljeno kršitev odpraviti, poleg tega pa bo moral ponovno oceniti dejansko stanje, med drugim tudi glede na navedbe tožeče stranke v pritožbi in tožbi o tem, da sporna gradnja ne predstavlja enotne gradnje in ali je zidani objekt lahko šteti kot pomožni objekt v javni rabi, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje, glede na to, da je tlorisna površina objekta manjša od 40m2 in ali sta objekta lokacijsko postavljena drugače, kot je predvideno v predlogu tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja, ki ga je upravni organ v delu, ki se nanaša na pomožni objekt v javni rabi zavrgel ter oceniti, če ugotovi, da gre za enotno gradnjo, ali se lahko z odstranitvijo dela betonske plošče vzpostavi legalno stanje. Odločitev je sodišče sprejelo na seji senata, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti, v postopku pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II izreka:

15Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tožeča stranka po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče, skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopala odvetniška družba.