VSL Sodba I Cp 2122/2019

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh povrniti 373,22 EUR stroškov pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji tožena stranka povrne škodo v znesku 9.279,00 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1. 5. 2017 dalje in plača sodne takse po odmeri sodišča. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki v 15 dneh povrniti 895,97 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za plačilo dalje.

2Proti navedeni sodbi se je brez navedbe pritožbenih razlogov pravočasno (laično) pritožila tožnica, ki najprej trdi, da se sodišče v sodbi ni opredelilo do njenega ključnega dokaza, in sicer da je toženka vedela za poroštvo tožnice. Toženka je kot notarka oškodovala poroka (tožnico), ker ni delovala v skladu z 12. členom ZIZ in 42. členom Zakona o notariatu. Prodajalca nepremičnine, ki je bil istočasno tudi upnik v izvršilni zadevi In 118/2014, bi morala opozoriti, da je dosežena kupnina 45.000,00 EUR namenjena po 12. členu ZIZ izključno vsakokratnemu upniku v izvršilni zadevi In 118/2014 do poplačila le-te. Ker tega ni storila, je delovala protipravno in oškodovala tožnico posredno za znesek 9.279,00 EUR z obrestmi. Toženka je kot notarka kršila 7. člen OZ, ker je zavestno kršila 12. člen ZIZ in s tem tudi povzročila škodo tožnici (10. člen OZ). Notarka je ravnala protipravno, ker ni poplačala upnikov v skladu z 12. členom ZIZ. Notarka je vedela, da je bilo poroštvo tožnice dano izključno za poplačilo kredita, ki ga je glavni dolžnik najel za nakup gostinskega lokala v D. in ne za poplačilo materialnih in drugih stroškov glavnega dolžnika. Za poplačilo le-teh bi moral poskrbeti direktor družbe L. K., ki je istočasno tudi upnik po In 118/2014. Celotni znesek kupnine po prodajni pogodbi bi morala toženka s svojega fiduciarnega računa nakazati upniku L. K.

3Toženka je na pritožbo tožnice odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5Tožnica je porokinja za obveznost glavnega dolžnika M. d. o. o. iz naslova kreditne pogodbe, ki je bila v letu 2011 sklenjena med banko X. d. d. in glavnim dolžnikom. V korist banke (upnice) je bila na nepremičnini glavnega dolžnika ID znak del stavbe 0000-4991-110, k. o. 0000 ... vknjižena hipoteka in zaznamovana neposredna izvršljivost za terjatev iz omenjene kreditne pogodbe v višini 116.000,00 EUR z dogovorjenimi obrestmi. Na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Domžalah In 118/2014 z dne 11. 9. 2014 je bila vpisana zaznamba izvršbe na nepremičnino glavnega dolžnika, ki je tekla tudi zaradi poplačila drugih upnikov, ki so kasneje pridobili hipoteke. Terjatev iz naslova kreditne pogodbe je bila kasneje odstopljena novemu upniku B., d. o. o., ta pa jo je odstopil L. K. , ki je hkrati tudi direktor glavnega dolžnika M. d. o. o.

6Glavni dolžnik je s prodajno pogodbo SV 163/18 z dne 1. 3. 2018 nepremičnino ID znak del stavbe 0000-4991-110, k. o. 0000 ... prodal kupcu I. B. V prodajni pogodbi sta se stranki dogovorili, da se kupnina 45.000,00 EUR deponira na fiduciarni račun notarke (toženke) z navodilom, da nemudoma po deponiranju izbrisnih pobotnic (hipotekarnih upnikov) iz deponirane kupnine poplača terjatev (hipotekarnega) upnika A. d. o. o. v znesku 4.400,00 EUR, poravna davčne obveznosti prodajalca v višini 3.135,28 EUR, plača davek na promet nepremičnin po tej pogodbi, poravna polovico notarskih stroškov v zvezi s pogodbo, preostanek kupnine pa po izvedbi plačil nakaže na račun upnika L. K., ki je bil imetnik hipoteke, ki je bila vpisana na prvem mestu. Za poplačilo upnika s prednostnim vrstnim redom je ostalo 35.721,70 EUR in njegova terjatev ni bila v celoti poplačana, zato še vztraja pri izvršbi zoper porokinjo (tožnico).

7Tožnica toženki očita kršitev 12. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in 42. člena Zakona o notariatu (ZN), ker bi morala celotno kupnino 45.000,00 EUR nakazati prvemu upniku L. K. S takšnim nakazilom bi bil v celoti poplačan dolg glavnega dolžnika in bi bila tožnica kot porokinja prosta obveznosti. Ker je toženka prvemu upniku nakazala manj (35.721,70 EUR), razliko (glede katere L. K. še vodi izvršilni postopek zoper tožnico) terja kot odškodnino v tej pravdi.

8Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da določba 12. člena ZIZ, po kateri se več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, poplača po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih ta zakon določa drugače, zavezuje le sodišče v primeru prodaje nepremičnine v sodnem izvršilnem postopku. V konkretnem primeru pa je šlo za pravno poslovno razpolaganje z nepremičnino in je notarka lahko oziroma celo morala ravnati skladno z naročilom, ki sta ga stranki dogovorili v pogodbi oziroma po prejetih navodilih strank prodajne pogodbe. Neutemeljen je zato tudi pritožbeni očitek, da bi morala notarka stranke opozoriti, da je dosežena kupnina 45.000,00 EUR namenjena izključno vsakokratnemu upniku v izvršilni zadevi In 118/2014 (v konkretnem primeru L. K.).

9Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje, da obravnavani posel ni bil ne nedopusten ne navidezen in da zato tudi položaj iz 23. člena ZN ni podan. Ta določa, da notar ne sme opravljati zadev iz 2. člena tega zakona v poslih, ki so po zakonu nedopustni ali o katerih sumi, da jih stranke sklepajo samo navidezno ali zato, da bi se izognile zakonskim obveznostim ali da bi protipravno oškodovale tretjo osebo. Pritožbeno sodišče na tem mestu še dodaja, da ravnanje L. K. (hipotekarnega upnika), ki je v prodajni pogodbi pristal na to, da njegova terjatev ne bo v celoti poplačana in izdal tudi izbrisno pobotnico, predstavlja opustitev zastave, s katero je bila zavarovana izpolnitev njegove terjatve, s tem pa je onemogočil prehod te pravice na poroka oziroma tožnico. Ta položaj je urejen v 1027. členu Obligacijskega zakonika, ki določa, da je v takem primeru porok prost svoje obveznosti nasproti upniku za toliko, kolikor bi mogel dobiti z izvrševanjem te pravice. Zaradi povedanega tudi ni pomembno, ali je toženka vedela za to, da je tožnica porokinja glavnega dolžnika, saj strank na morebitne poroke in njihove pravice ni bila dolžna opozarjati¹. Njena dolžnost je bila le preveriti, ali so deponirane ustrezne izbrisne pobotnice in izvesti poplačilo v skladu z naročilom strank prodajne pogodbe.

10Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

11Tožnica mora toženki na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki znašajo 373,22 EUR (odgovor na pritožbo 500 točk po tar. št. 21, 2% administrativni stroški 10 točk po OT in 22% DDV), in sicer v 15 dneh.

¹ Notar mora pred sestavo notarske listine strankam na razumljiv način opisati vsebino, pravne posledice nameravanega pravnega posla ali izjave volje, ter jih izrecno opozoriti na znana in običajna tveganja v zvezi s sklenitvijo takšnega pravnega posla ali izjave volje (42. člen ZN).