VSRS Sklep III Ips 5/2020

I. Reviziji se ugodi in se sklepa sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se sodna taksa odmeri v višini 6.525,00 EUR.

II. Revidentka sama nosi svoje stroške revizijskega postopka.

1Sodišče prve stopnje je v delu, relevantnem za odločitev o predlogu za dopustitev revizije, ugodilo predlogu tretje toženke za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem druge stopnje na način, da jo je delno oprostilo plačila sodne takse. Odločilo je, da je dolžna odmerjeno sodno takso plačati do 1/3 celotnega zneska, kar znaša 20.985,00 EUR, in sicer v 24 zaporednih mesečnih obrokih (vsak po 874,38 EUR).

2Sodišče druge stopnje je pritožbo tretje toženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3Na predlog tožene stranke je Vrhovno sodišče Republike Slovenije s sklepom III DoR 131/2019 z dne 22. 10. 2019 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali je bilo pritožbeno sodišče upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča opr. št. U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018 po uradni dolžnosti dolžno izdati nov plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem druge stopnje.

4Tretja toženka je v zakonskem roku vložila revizijo, v kateri je uveljavljala revizijske razloge bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava glede dopuščenega revizijskega vprašanja. Vrhovnemu sodišču je predlagala, da reviziji ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da bo sodna taksa odmerjena ob upoštevanju navedene odločbe Ustavnega sodišča.

5Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

6Sklep sodišča prve stopnje je bil izdan pred začetkom uporabe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E, Uradni list RS, št. 10/17), zato se glede na določbo prvega in tretjega odstavka 125. člena ZPP-E v tem revizijskem postopku uporabljajo pravila ZPP, veljavna pred uveljavitvijo novele ZPP-E.

7Potek dosedanjega postopka:

- Tretja toženka je zoper sodbo I Pg 59/2012 vložila pritožbo 2. 2. 2017 in hkrati predlagala oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek.

- Sodišče prve stopnje je o njenem predlogu odločilo s sklepom I Pg 59/2012 z dne 11. 9. 2017 tako, kot izhaja iz 1. točke obrazložitve tega sklepa.

- Sodišče druge stopnje je s sklepom I Cpg 14/2018 z dne 24. 4. 2019 pritožbo tretje toženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

- Ustavno sodišče je z odločbo U-I-46/15 z dne 25. 4. 2018 odločilo, da se prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) razveljavi v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR. Odločilo je še, da se do drugačne zakonske ureditve ta odločitev izvrši tako, da sodišče odmeri sodno takso v višini, predpisani za vrednost spornega predmeta 500.000,00 EUR, kadar odmerja sodno takso pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR na podlagi prvega odstavka 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1; če je sodišče že odmerilo sodno takso na podlagi prvega odstavka 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena Zakona o sodnih taksah, pa vrednost spornega predmeta presega 500.000,00 EUR in je vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ali ugovor zoper plačilni nalog, o katerem še ni pravnomočno odločeno, sodišče po uradni dolžnosti izda nov plačilni nalog, upoštevajoč tako določen način izvršitve ustavne odločbe.

- Ustavno sodišče je svojo odločbo objavilo 18. 5. 2018.

8Revizija je utemeljena.

9V 43. členu Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) je določeno, da Ustavno sodišče lahko v celoti ali delno razveljavi zakon, ki ni v skladu z ustavo. Razveljavitev začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi, oziroma po poteku roka, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Po 44. členu ZUstS, ki ureja pravne posledice razveljavitvene odločbe Ustavnega sodišča, se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

10Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ko ob odločanju o pritožbi tretje toženke zoper sklep sodišča prve stopnje o delni oprostitvi sodne takse in obročnem plačilu njenega preostanka dne 24. 4. 2019 ni upoštevalo načina izvršitve odločbe Ustavnega sodišča, ki je bila objavljena že pred tem (18. 5. 2018). V skladu z načinom izvršitve odločbe, kot ga je določilo Ustavno sodišče, bi moralo pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti izdati nov plačilni nalog tretji toženki za pritožbo zoper sodbo.

11Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje je tako pritrdilen. S tem je revizijsko sodišče odgovorilo na vprašanje, glede katerega je bila revizija dopuščena. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je ob pravilni uporabi materialnega prava materialnopravna presoja sodišča prve in druge stopnje zmotna.

12Odločitev Ustavnega sodišča o razveljavitvi prvega odstavka 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena ZST-1 v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR, pomeni, da je največja vrednost spornega predmeta, od katere se taksa odmerja, 500.000,00 EUR. Pri tej vrednosti spornega predmeta (in vseh višjih, kakor v konkretnem primeru, ko slednja znaša 9.024.603,82 EUR) pa taksa za postopek o pritožbi po tar. št. 1121 ZST-1 znaša 6.525,00 EUR.

13Odločitev sodišč druge in prve stopnje o delni oprostitvi in obročnem odplačilu odmerjene sodne takse od vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča nima več podlage v ZST-1. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo in sklepa sodišča druge in prve stopnje spremenilo tako, da je sodno takso upoštevaje način izvršitve odločbe Ustavnega sodišča po uradni dolžnosti odmerilo na 6.525,00 EUR (odločba U-I-46/15 v zvezi z drugim odstavkom 40. člena ZUstS in prvim odstavkom 380. člena ter četrtim odstavkom 384. člena ZPP; I. točka izreka).

14ZPP v 154. in naslednjih členih ureja obveznost povrnitve pravdnih stroškov postopka v glavni stvari. Postopek v zvezi s plačilom sodne takse se nanaša na razmerje med tretjo toženko in Republiko Slovenijo. Pravnega temelja, na podlagi katerega bi lahko tretja toženka od tožnice kot stranke postopka v glavni stvari terjala povračilo stroškov postopka v zvezi s sodnimi taksami, ni. Zato jih mora nositi revidentka sama (II. točka izreka).