UPRS Sodba I U 446/2019-22

I. Pritožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Pritožnica je dne 13. 3. 2019 na podlagi prvega odstavka 101. člena Zakona o lokalnih volitvah (ZLV) vložila pritožbo zoper sklep Občinskega sveta občine A. (OS) št. 032-0010/2018-48 z dne 30. 1. 2019, s katerim je OS ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji, da lahko B.B., rojen ... 1969, s stalnim prebivališčem na naslovu C., začne izvrševati funkcijo župana Občine A., na katero je bil izvoljen v drugem krogu rednih lokalnih volitev za župana Občine A. dne 2. 12. 2018 in s tem OS pritožbo kandidatke Č.Č. - sedaj pritožnice, prejeto dne 16. 1. 2019 in dopolnitev pritožbe, prejete dne 23. 1. 2019, zoper odločitve Občinske volilne komisije (OVK) Občine A., ki lahko vplivajo na potrditev mandatov ter zoper Poročilo OVK o izidu rednih lokalnih volitev za župana Občine A. (Poročilo), ki so bile dne 2. 12. 2018, zavrnil.

2V obrazložitvi izpodbijanega sklepa uvodoma navaja, da se ta nanaša na zavrnitev pritožbe pritožnice, saj obrazložitev ugotovitvenega sklepa v zvezi z izpolnitvijo zakonskih pogojev za nastop funkcije B.B. kot župana ni potrebna. Pritožnica je vložila pritožbo zoper odločitve OVK zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. OVK je z odločbo z dne 5. 12. 2018 ugodila ugovoru B.B. in glasovnico na volišču D. razglasila za veljavno; glasovnica na volišču E. pa je zaradi razveljavitve volitev s strani OVK na tem volišču prenehala veljati. B.B. je vložil tožbo na Upravno sodišče, ki je odločitev OVK glede razveljavitve volitev v E. odpravilo in zadevo vrnilo OVK v ponovno odločanje. Slednja je dne 18. 12. 2018 izdala odločbo, s katero je sporno glasovnico z volišča E. razglasila za neveljavno.

3Pritožnica v pritožbi zatrjuje nepravilnosti pri sestavi samega Poročila, kršitve in nepravilnosti pri glasovanju na voliščih F., D. in E. in kršitve pravil volilne kampanje. OS je na konstitutivni seji dne 30. 1. 2019 imenoval tričlansko Mandatno komisijo, ki je po preučitvi (navedenega) gradiva in po zaslišanju predsednika OVK in obrazložitvi pritožbe pritožničinega pooblaščenca predlagala zavrnitev pritožničine pritožbe, čemur je OS tudi sledil.

4V zvezi z očitano nepravilnostjo v točkah II. in V. Poročila, to je v zvezi s seštevkom oddanih glasovnic, OS pojasnjuje, da se strinja s stališčem Mandatne komisije, da v drugem krogu volitev za župana ni prišlo do nepravilnosti volilnega rezultata. Na zaslišanju pred Mandatno komisijo je namreč predsednik OVK podal obrazložitev glede pravilnega seštevka oddanih glasovnic. Podlaga obrazložitve je bil naknadno izdani popravni sklep. Predsednik OVK je pojasnil, da so verodostojni podatki v izreku popravnega sklepa z dne 23. 1. 2019, ki je po vsebini identičen podatkom iz aplikacije Državne volilne komisije (DVK), tako da je pravilno število veljavno oddanih glasovnic 2032, neveljavnih pa 12, skupaj torej oddanih 2044 glasovnic ter da je skupaj glasovalo 2047 volilnih upravičencev. Razlika med številom oddanih glasov (2044) ter številom volivcev, ki so glasovali po imeniku (razlika je 3), je nastala, ker tri glasovnice očitno niso bile vržene v volilno skrinjico. OS nadalje pritrjuje Mandatni komisiji, da tolmačenje določb ZLV na način, da bi OVK zaradi napak v Poročilu morala razveljaviti celotne volitve oziroma v celoti opraviti ponovno štetje glasov, nima opore v zakonu. OVK lahko zaradi napak v Poročilu razveljavi volitve na posameznem volišču tedaj, kadar ugotovi takšne nepravilnosti pri glasovanju ali pri delu volilnega odbora, ki bi lahko vplivale na izid volitev. Pritožnica pa ne zatrjuje, da bi moral biti končni rezultat glasovanja glede na izid glasovanja, ki so ga predhodno ugotovili volilni odbori na posameznih voliščih, drugačen; niti ne zatrjuje, da je na vseh voliščih prišlo do morebitnih napak pri štetju glasovnic, ki bi morale imeti za posledico ponovno štetje vseh oddanih glasov.

5Glede očitanih nepravilnosti pri glasovanju na volišču F., da naj bi v drugem krogu volitev na tem volišču namesto volivca H.R. glasoval njegov brat H. U., OS ugotavlja, da je OVK ravnala pravilno, ko tega ugovora zaradi prekluzije ni obravnavala. Ker pa je Mandatna komisija pritožbo pritožnice v tem delu obravnavala tudi po vsebini, OS ne dvomi v pravilnost ugotovitve Mandatne komisije, da se H.R. in H.U. drugega kroga županskih volitev nista udeležila in je zato prepričan, da do nepravilnosti ni prišlo.

6Kar se tiče očitanih nepravilnosti pri glasovanju na volišču E. za volivko J.Z., da je le-ta prišla na volišče v spremstvu svojega vnuka E. Z. , ki je potem, ko je navedena želela glasovati, s svojo roko posegel v njeno glasovanje, se OS strinja s stališčem OVK, kot tudi Mandatne komisije, da gre v tem primeru ponovno za nedovoljeno pritožbeno novoto, saj je pritožnica domnevne nepravilnosti pri glasovanju za to volivko prvič navajala v pritožbi dne 16. 1. 2019, kar je po navedbah predsednika OVK dosti prepozno. Pritožnica je namreč v roku podala samo ugovor za volivca U. B., ki pa ni bil volivec na tem volišču. Zato je OVK ta ugovor zavrnila, pritožnica pa zoper zavrnjen ugovor ni vložila pritožbe.

7V zvezi z očitanimi nepravilnostmi pri glasovanju na volišču E. za volivko D.B., da naj bi bila njena glasovnica brez podlage razglašena za neveljavno, se OS strinja s stališči, kot jih je predhodno podal predsednik OVK na zaslišanju pred Mandatno komisijo, in z odločitvijo OVK v odločbi z dne 18. 12. 2018, da je podpredsednica volilnega odbora M.D.J. v E., v času tega dogodka prisotna na volišču, podala izjavo, da je sin vzel mamino glasovnico, po njej nekaj črtal in jo po opozorilu volilnega odbora zmečkal ter je bila nato ta glasovnica vržena v volilno skrinjico in jo je volilni odbor tudi identificiral, torej je že sam volilni odbor to glasovnico razvrstil med neveljavne; med neveljavne pa jo je kasneje uvrstila še OVK, na podlagi sodbe Upravnega sodišča.

8Glede očitanih nepravilnosti pri glasovanju volivke A.P. na volišču D., ki se je na glasovnico podpisala z imenom in priimkom nad prvonavedenim kandidatom, OS sprejema stališča OVK, da je ta volivka na glasovnici jasno izrazila svojo voljo in je zaradi tega glasovnica veljavna, glas pa gre v prid kandidatu B.B.

9OS se tudi strinja s stališčem Mandatne komisije, da ni v pristojnosti OVK, niti OS, da ugotavlja in odloča o morebitnih nepravilnostih v času volilne kampanje. OVK skrbi za zakonitost in pravilnost izvedbe volitev v občini, in po 100. členu ZLV odloča o pritožbi zoper odločitev OVK. Za zakonitost volilne kampanje je odgovoren organizator kampanje, nadzor nad izvedbo volilne kampanje pa opravlja pristojni inšpektorat. V primeru suma storitve kaznivega dejanja pa OVK slednje odstopi organom pregona. Glede pritožbenega razloga za ponovne volitve OS meni, da za to ni podlage, saj pritožnica ne zatrjuje, da so volilni odbori nepravilno ugotovili izid glasovanja in da bi končni volilni izid, glede na izide glasovanja po posameznih voliščih, moral biti drugačen; niti ne zatrjuje, da je na vseh voliščih prišlo do morebitnih napak pri štetju glasovnic, ki bi morale imeti za posledico ponovno štetje vseh glasov.

10Glede na navedeno OS pritožbi pritožnice ni ugodil.

11Pritožnica se z odločitvijo OS ne strinja in sodišču primarno predlaga, da predmetni pritožbi ugodi ter zaradi nepravilnosti v Poročilu o izidu volitev, ki vzbujajo dvom v pravilnost in zakonitost izvedenih volitev in ugotovljenega rezultata volitev glasovanja za župana Občine A. v celoti razveljavi volitve v Občini A. ter razpiše ponovni drugi krog volitev za župana na vseh voliščih Občine A., podredno pa, da sodišče pritožbi ugodi, odpravi sklep Občinskega sveta Občine A. z dne 30. 1. 2019 zaradi 1. nepravilnosti pri glasovanju na voliščih F. in E. v drugem krogu volitev za župana Občine A. ter razveljavi volitve in glasovanje na teh voliščih, izvedene dne 2. 12. 2018 ter na teh voliščih razpiše ponovne volitve; 2. odpravi sklep Občinske volilne komisije z dne 5. 12. 2018 v 1. točki izreka in glasovnico na volišču D., ki jo je OVK na podlagi ugovora kandidata B.B. razglasila za veljavno, razglasi za neveljavno; 3. v primeru da se ne ugodi 1. točki tega predloga, odpravi sklep OVK Občine A. v 2. točki izreka, odpravi sklep OVK Občine A. z dne 18. 12. 2018 v celoti ter glasovnico na volišču E., ki jo je na podlagi ugovora B.B. razglasila za neveljavno, razglasi za veljavno; 4. odredi, da se opravi v celoti ponovno štetje vseh glasovnic drugega kroga volitev za župana na vseh voliščih, kjer ne bodo razpisane ponovne volitve ter v okviru tega preveri tudi vse neveljavne glasovnice ter ugotovi pravilen rezultat glasovanja, število oddanih in neveljavnih glasovnic ter o tem sestavi novo Poročilo o izidu volitev, ki naj ga OVK posreduje OS Občine A. ter skladno z navedenim odredi, da se po izvedbi predlaganega pripravi novo Poročilo o izidu volitev oziroma dodatno podredno; da sodišče pritožbi ugodi, odpravi sklep Občinskega sveta Občine A. z dne 30. 1. 2019 ter 1. odpravi sklep OVK Občine A. z dne 5. 12. 2018 v 1. točki izreka in glasovnico na volišču D., ki jo je OVK na podlagi ugovora B.B. razglasila za veljavno, razglasi za neveljavno; 2. odpravi sklep OVK Občine A. z dne 5. 12. 2018 v 2. točki izreka, odpravi sklep OVK z dne 18. 12. 2018 v celoti ter glasovnico na volišču E., ki jo je na podlagi ugovora drugega kandidata razglasila za neveljavno, razglasi za veljavno in 3. odredi, da se opravi v celoti ponovno štetje vseh glasovnic drugega kroga volitev za župana na vseh voliščih, kjer ne bodo razpisane ponovne volitve ter v okviru tega preveri tudi vse neveljavne glasovnice ter ugotovi pravilen rezultat glasovanja, število oddanih in neveljavnih glasovnic ter o tem sestavi novo Poročilo o izidu volitev, katerega naj OVK posreduje OS Občine A. ter na podlagi navedenega odredi, da se po izvedbi vsega predlaganega pripravi novo Poročilo o izidu volitev oziroma kot zadnji podredni predlog, da sodišče predmetni pritožbi ugodi, odpravi sklep OS Občine A. z dne 30. 1. 2019 ter zadevo vrne OS Občine A. v ponovni postopek in v vsakem od navedenih predlogov predlaga tudi povrnitev pritožbenih stroškov pritožnice.

12V pritožbi pritožnica zatrjuje, da je bila pri obravnavi njene pritožbe na OS izključena javnost in ni bila omogočena prisotnost niti pritožnici, niti njenemu pooblaščencu; je pa bila prisotnost dopuščena predsedniku OVK, ki predstavlja organ, zoper katerega odločitve in ravnanja je bila podana pritožba in ki prav tako predstavlja javnost. Zaprtje seje za javnost predvideva zgolj Poslovnik OS, ki pa za takšno urejanje nima pooblastila v statutu občine ali zakonu. Iz zapisnika seje OS izhaja, da je bila obravnava pritožbe zaprta za javnost zaradi zahtevnosti primera, kar pa ne predstavlja razloga, ki bi bil skladen s Poslovnikom OS. OS je s tem, ko je sejo OS v delu, v katerem je obravnaval pritožbo pritožnice, zaprl za javnost, ravnal nezakonito in v nasprotju z lastnim Poslovnikom ter s tem, ko je omogočil prisotnost na seji predsedniku OVK, ravnal diskriminatorno in arbitrarno ter pritožnici ni omogočil enake obravnave v postopku in ustreznega varstva njenih pravic. Zaradi nezakonite izključitve javnosti ni mogoče preveriti skladnosti izpodbijanega sklepa z odločitvijo, ki naj bi bila sprejeta na seji OS ter razlogi in dejstvi za takšno odločitev. Zato je podana bistvena kršitev pravil postopka.

13Pritožnica nadalje v pritožbi navaja številne neskladnosti izpodbijanega sklepa s poročilom Mandatne komisije. Trdi, da v poročilu Mandatne komisije ni vsebovanih razlogov za zavrnitev njene pritožbe, na katere se sklicuje obrazložitev izpodbijanega sklepa. Iz izpodbijanega sklepa niti ni razvidno, na katero stališče predsednika OVK se nanaša zatrjevano strinjanje OS. Iz poročila Mandatne komisije ni razvidno, da bi bilo pri njej izvedeno zaslišanje predsednika OVK. Iz poročila Mandatne komisije ne izhaja, da bi bil opravljen vpogled v aplikacijo Državne volilne komisije (DVK) zaradi ugotavljanja identičnosti podatkov, kot se sicer zatrjuje v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Iz poročila Mandatne komisije ni razvidno ničesar, kar se navaja v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Iz poročila Mandatne komisije tudi ni razvidno, da bi bilo izvedeno zaslišanje predsednika OVK glede očitkov v zvezi z volitvami na volišču F., kot se zatrjuje v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Neutemeljena je tudi navedba v 11. točki izpodbijanega sklepa, da naj bi Mandatna komisija pritožbene očitke pritožnice o nepravilnosti pri glasovanju na volišču F. obravnavala po vsebini, saj takšne obravnave iz poročila Mandatne komisije niso razvidne in Mandatna komisija v svojem poročilu ni zapisala, ali sta se H.R. in H.U. udeležila drugega kroga volitev ali ne. Prav tako iz poročila Mandatne komisije ni razvidnega stališča, na katerega se v 11. točki izpodbijanega sklepa sklicuje OS, to je, da naj bi predsednik OVK in Mandatna komisija zavzela stališče, da ena sama morebitna nepravilnost na volišču ne more terjati odločitve o ponovitvi glasovanja. Vsaka očitana kršitev resda ne, dve od očitanih kršitev pa. Podlage v poročilu Mandatne komisije tudi nimajo navedbe OS v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, saj iz poročila Mandatne komisije ni razvidno, da bi Mandatna komisija zaslišala predsednika OVK glede dogodkov na volišču E. in posegla v volilno pravico posameznika, kot se je očitalo s pritožbo. Neutemeljene so tudi navedbe v 17. točki izpodbijanega sklepa, kjer se navaja, da naj bi podpredsednica volilnega odbora M.D.J. v E. podala izjavo, iz katere izhaja, da je sin vzel mamino glasovnico, po njej nekaj črtal in jo po opozorilu volilnega odbora jezno zmečkal in da je bila ta glasovnica vržena v volilno skrinjico ter kasneje identificirana. Pritožnica dvomi v resničnost takšne izjave, saj ji je M.D.J. sama posredovala kopijo svoje korespondence po SMS, v kateri je M.D.J. jasno navedla, da ni videla, da bi sin popravljal glasovnico. Brez podlage je navedba v 19. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da naj bi v zvezi z glasovanjem volivke na volišču D. Mandatna komisija zaslišala predsednika OVK, saj iz poročila Mandatne komisije to ne izhaja. Neutemeljena je navedba v isti točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, da naj bi Mandatna komisija tudi sama vpogledala v sporno glasovnico in ugotovila, da je OVK glasovnico pravilno presodila, saj to iz poročila Mandatne komisije ne izhaja, čeprav bi tako pomembno dejstvo, če bi Mandatna komisija to res storila, v svoje poročilo morala zapisati. Tudi ni nikakršne podlage v poročilu Mandatne komisije za navedbo v točki 22 izpodbijanega sklepa, da naj bi bilo stališče Mandatne komisije, da pritožnica ni dokazala, da bi B.B. nedovoljeno ravnal, ko naj bi od ene izmed članic volilnega odbora E. želel, da se naknadno zapiše konkretna situacija, ki se je dogajala na volišču. Vse opisano jasno izkazuje, da je bilo delo in delovanje Mandatne komisije pri obravnavi pritožbe pritožnice nedopustno in da je izpodbijani sklep neutemeljen in nezakonit ter nima podlage v poročilu Mandatne komisije. Zaključuje, da so bile pritožnici glede predstavitve njene pritožbe na razpolago le pičle tri minute.

14Pritožnica nato navaja nepravilnosti v poročilu OVK o izidu volitev. OVK je v tem poročilu pod II. in V. točko Poročila zapisala, da je v drugem krogu volitev za župana dne 2. 12. 2018 glasovalo 2047 volilnih upravičencev; od tega 2009 na voliščih, predčasno 36 volivcev in 2 volivca po pošti. Za župana naj bi bilo oddanih 2044 glasovnic. Nato pa v navedenih točkah Poročila zapiše, da je bilo v drugem krogu volitev med oddanimi glasovnicami neveljavnih 12 glasovnic, veljavnih pa 1900 glasovnic. Skupaj naj bi bilo torej v drugem krogu volitev za župana veljavnih in neveljavnih oddanih glasovnic 1912, kar ni skladno z navedbo v istih točkah Poročila, da naj bi bilo v drugem krogu volitev za župana skupaj oddanih 2044 glasovnic. Razlika med obema podatkoma v Poročilu, ki obravnavata drugi krog volitev za župana, je torej 132 glasov, kar predstavlja več kot 6 % od zatrjevanih oddanih glasov. To pa ne predstavlja pravilnih in pravno upoštevanih podatkov in rezultatov.

15Po podaji pritožbe pritožnice je OVK dne 23. 1. 2019, ne da bi ponovno preverila stanje glasovnic in izide glasovanja, izdala sklep z dne 23. 1. 2019, v katerem je zgolj navedla, da zaradi poprave pisne pomote popravlja podatke v Poročilu tako, da se številko 1900 zamenja z 2032 ter da se v spornih točkah zapiše, da je bilo veljavnih 2032 glasovnic. Nato v obrazložitvi istega sklepa zapiše, da je OVK pomotoma navedla napačno število (1900) veljavnih glasovnic in da je pravilno število 2300, torej že tretje različno število glasovnic. Tako je OVK v okviru Poročila o izidu volitev za župana v drugem krogu navedla kar tri različne podatke glede števila veljavnih glasovnic za župana in sicer 1900, 2032 in 2300, pri čemer je dva od podanih podatkov predsednik OVK označil za pisni pomoti, ne da bi OVK ob vzpostavljenem dvomu v pravilnost podatkov v Poročilu te dvome odpravila tako, kot bi jih edino lahko, to je s ponovnim štetjem in preverjanjem vseh glasovnic za območje celotne občine. Tudi ni jasno, kako so se podatki v aplikacijo DVK vnašali in ali so se vnašali pravilni podatki.

16Pritožnica dalje zatrjuje nepravilnosti pri glasovanju na volišču F. Navaja, da je bila seznanjena, da naj bi v drugem krogu volitev na navedenem volišču namesto volivca H.R. glasoval njegov brat H.U. O sumu takšnega ravnanja je obvestila OVK, ki je bila o tem dodatno seznanjena tudi s strani njenega pooblaščenca. Dne 4. 1. 2019 je pridobila uradno sporočilo Zavoda G. (v katerem se H.R. nahaja v nadzorstvenem varstvu), iz katerega izhaja, da se je H.R. v nedeljo 2. 12. 2018 ves dan nahajal v bivalni enoti in se torej volitev dne 2. 12. 2018 ni udeležil. O tem je obvestila OVK, ki je to obravnavala na svoji 12. redni seji dne 19. 12. 2018 ter zadevo odstopila naprej v pristojno reševanje ODT v Novem mestu. OVK je zaprosila za kopijo tistega dela volilnega imenika za volitve z dne 2. 12. 2018, ki se nanaša na volivca H.R. ter prejela dokument, ki naj bi bil kopija dela volilnega imenika, da se H.R. volitev ni udeležil, vendar pa je ob pregledu tega dokumenta ugotovila, da gre za dokument z datumom 18. 11. 2018, torej z datumom, ko je potekal prvi krog volitev, ne pa drugi krog volitev, pri katerem naj bi prišlo do kršitve. Od OVK je sicer pridobila pojasnilo, da gre za kopijo volilnega imenika drugega kroga volitev, kar pa ni bilo z ničemer izkazano. Ni ji znano, ali je namesto H.R. glasoval kdo drug ali ne in ali je bila takšna oddana glasovnica uvrščena med veljavne ali neveljavne. Glede navedene kršitve je OS navedel, da je bil ugovor pritožnice glede te kršitve prepozen, kar pa ni utemeljeno.

17V nadaljevanju pritožnica navaja tudi nepravilnosti na volišču E. v primeru J.Z. Slednja naj bi na volišče prišla v spremstvu vnuka E.Z., ki sicer ni volivec na volišču E. Ko je želela glasovati na glasovnici, naj bi njen vnuk posegel v njeno glasovanje in zavpil „ne to“ ter s svojo roko posegel v njeno glasovanje, kar je bilo zaznano s strani dveh njenih zaupnikov na volišču, ki sta o tem podala pisno izjavo in pritožbo z dne 3. 12. 2018. Pritožba obeh zaupnikov je bila tudi vročena OVK, ki pa je ni obravnavala, niti ni o njej odločila.

18Pritožnica zatrjuje tudi nepravilnosti na istem volišču, to je na volišču E., v primeru D.B. Navaja, da gre za smiselno enako situacijo kot je predhodno opisana v primeru J.Z. na istem volišču; s to razliko, da je glasovnico volivke D.B. mogoče identificirati, saj je glasovnica jasno izkazovala voljo volivke in OVK ni imela podlage za sprejeto odločitev, da se glasovnico te volivke razglasi za neveljavno. Tudi sama volivka D.B. je podala svojo pisno izjavo o dogajanju na volišču, o svoji volji oziroma o tem, kako je glasovala, in pojasnila, da je zaradi slabega vida pomotoma obkrožila številko 1 namesto številke 2. Pri tem jo je zmedlo to, da je bila Č.Č. v prvem krogu volitev na glasovnici zapisana pod št. 1 in je torej predvidevala, da bo enako tudi sedaj (kar pa ni bilo) in zaradi slabega vida spremembe ni opazila. Volja volivke je torej bila oddati glas za Č.Č.

19Pritožnica zatrjuje tudi nepravilnosti na volišču D. Trdi, da je glasovnico volivke A.P. volilni odbor D. na podlagi opozorila zaupnika pritožnice T.D. štel za neveljavno, pri čemer se je ob odpiranju glasovnic pri ugotavljanju volilnega izida volišča D. ugotovilo, da se je gospa na glasovnico zgolj podpisala, ni pa je izpolnila oziroma glasovala skladno z jasnimi navodili za glasovanje in je torej več kot očitno, da ni oddala veljavne glasovnice, zaradi česar bi jo bilo treba razglasiti za neveljavno.

20Pritožnica zatrjuje tudi nedopustna ravnanja drugega kandidata tekom volilne kampanje, ki so nedvomno vplivala na voljo volivcev ter na izid glasovanja za župana. Dne 21. 1. 2019 je namreč prejela notarsko overjeno izjavo gospoda H.H. , v kateri je le-ta pojasnil, da je bila s strani drugega kandidata v času pred volitvami tekom obiska pri občanu I.I. dana obljuba občanu J.J. iz K., da mu bo v zameno za glas na volitvah zagotovljena določena ugodnost in sicer da bo do njegove hiše še v letu 2019 urejen asfalt. Poleg tega sta na Občino A. in preko tega v roke pritožnice prispeli tudi dve pismi, in sicer pismo s podpisom L.L., prejeto dne 5. 12. 2018 ter pismo s podpisom M.M., prejeto dne 18. 12. 2018, iz katerih prav tako izhajajo očitki, da naj bi drugi kandidat vplival na voljo volivcev, da naj glasujejo zanj in sicer z nakupom dresov in žog; na izjavi, na kateri je podpis gospoda M.M., pa se očita tudi dejanje dajanja podkupnine v višini 500,00 EUR. Že v pritožbi je izpostavila, da je bila s strani članice VO E. N.N. seznanjena, da naj bi se v delo VO E. v drugem krogu volitev z navodili, kako ravnati, danimi predsednici VO E., O.O., vpletal drugi kandidat. S strani članice VO E. je bila pritožnici pokazana komunikacija med njo - N.N. in O.O. po SMS sporočilih, iz katerih je razvidno, da je O.O. N.N. dne 3. 12. 2018 ob 12.05 uri seznanila, da bo prosila za dopolnitev zapisnika, ker ni bila zapisana situacija z dementno mamo, ker B.B. želi, da se to da zraven. Ta komunikacija je bila tudi fotografirana. Tudi navedena očitana dejanja predstavljajo takšne kršitve, ki so nedopustno vplivale na voljo ter glasovanje volivcev in posledično na izid volitev za župana.

21Tožena stranka v odgovoru na pritožbo najprej izpostavlja, da pritožnica s svojimi navedbami poskuša predstaviti sliko, da so celotne volitve v Občini A. nezakonite in neveljavne, pri tem pa zavestno zanemari, kaj je pravzaprav lahko predmet sodnega varstva. Dejstvo je namreč, da je postopek pravnega varstva jasno določen v ZLV in le-ta v zvezi z delom volilnih odborov in dogajanjem na volišču določa eno pravno sredstvo, to je ugovor, ostala pravna sredstva pa so posledično odvisna od vložitve prvega. Zato morajo biti razlogi pritožbe skladni z razlogi ugovora, vse ostalo pa so nedovoljene novote, ki se v postopku ne morejo upoštevati. Pritožnica je v zakonitem roku vložila ugovor glede očitanih nepravilnosti v zvezi z glasovanjem volivca U.B., ostale ugovore pa je, še preden jih je obravnavala OVK, umaknila. Enega od pritožničinih ugovorov je OVK razglasila kot prepoznega in ga zavrgla. Zoper to odločitev pritožnica ni vložila pritožbe. Pritožnica je vložila pritožbo zoper odločitve OVK glede ugovornih razlogov, ki jih je podal drugi kandidat za župana. Tožena stranka ocenjuje, da pritožnica že zaradi tega dejstva ne more biti uspešna v svoji pritožbi, saj njeni pritožbeni razlogi niti v eni točki niso identični z razlogi v njenem ugovoru. Tožena stranka zato sodišču predlaga, da se prvenstveno osredotoči na ugovorne razloge, kot jih je pritožnica podala dne 3. 12. 2018 in naj zadeve ne presoja širše. Pritožnica bi imela upravičen pravni interes izpodbijati odločitev OVK po 100. členu ZLV in posledično izpodbijani sklep OS samo v primeru, če bi ves čas od ugovora dalje podajala identične razloge, ugovor pa se prilaga.

22V zvezi s pritožničino navedbo, da je bila seja OS v delu, ko se je obravnavala njena pritožba, zaprta za javnost, tožena stranka navaja, da je iz zapisnika na strani 6 jasno razvidno, da je predsednik Mandatne komisije podal poročilo OVK o izvolitvi župana in o vsebini in upravičenosti pritožbe pritožnice ter predstavil in obrazložil predlog odločitve Mandatne komisije, ki naj jo OS sprejme. Pisni odpravek poročila Mandatne komisije so dobili vsi občinski svetniki, preden se je pričelo posvetovanje in glasovanje o pritožbi. Sedaj pa posamezni občinski svetniki z izjavo poskušajo prepričati sodišče, da niso obravnavali poročila Mandatne komisije in s tem v zvezi pritožbe in pritožbenih razlogov. V spis vlaga tudi izjavo članov Mandatne komisije, kot tudi ostalih članov OS, iz katere je razvidno, da je Mandatna komisija predložila OS poročilo o pregledu OVK in potrdila o izvolitvi župana ter vsebini in upravičenosti pritožb.

23Glede pritožbenega razloga izključitve javnosti tožena stranka ocenjuje, da ni ravnala v nasprotju z zakonom. Občinski svet namreč ureja svoje delo s poslovnikom. V 37. členu Poslovnika Občinskega sveta Občine A. pa je določeno, da se posamezno vprašanje obravnava brez navzočnosti javnosti, če tako odloči občinski svet. V konkretnem primeru je občinski svet izglasoval, da se javnost izključi v delu, v katerem je obravnaval in glasoval o pritožbi pritožnice. Neutemeljeni in pavšalni so očitki pritožnice, da ji OS ni omogočil, da sodeluje na seji, ko se je obravnavala njena pritožba. Dejstvo je namreč, da sta pritožnica oziroma njen pooblaščenec v celoti predstavila ustno pritožbo pritožnice na konstitutivni seji občinskega sveta pod 5. točko dnevnega reda in njegova predstavitev ni trajala samo tri minute, temveč bistveno več, kar je razvidno tudi iz predmetnega zapisnika. Neargumentirani so tudi očitki, da naj bi OS ravnal diskriminatorno. Ti očitki bi bili utemeljeni samo, če bi OS obravnaval več pritožb in bi samo ob obravnavi pritožbe pritožnice sejo izključil za javnost. Mandatna komisija za reševanje pritožb v volilnih sporih ni stalno delovno telo občine, zato zanjo tudi ne morejo veljati pravila Poslovnika, temveč pravila Protokola. Na podlagi Protokola, ki ga je izdalo ministrstvo, pa je določeno, da je treba samo predsedniku OVK omogočiti, da odločitve OVK predstavi mandatni komisiji, za potrebe potrditve mandatov in pripravo odločitev občinskega sveta o vloženih pritožbah na odločitve OVK, kar je bilo v konkretnem primeru tudi storjeno. OS bi lahko sprejel odločitev o potrditvi mandata županu ter posledično o zavrnitvi pritožbe pritožnice, tudi brez da bi še dodatno odprl kakršnokoli razpravo in posvetovanje o vsebini pritožbe. Vsebina poteka in razprave na konstitutivni seji je razvidna iz zapisnika konstitutivne seje. Tožena stranka še predlaga, da sodišče, v kolikor resnično obstaja dvom, ali so bili obravnavani vsi pritožbeni razlogi pritožnice, izvede glavno obravnavo in na njej zasliši (tri navedene) člane mandatne komisije, ki so hkrati tudi člani novo-izvoljenega občinskega sveta. Predlaga tudi zaslišanje predsednika OVK, ki bo znal izpovedati in potrditi, kaj vse je dejansko bilo obravnavano na seji mandatne komisije, kjer je slednji tudi sodeloval.

24V zvezi z očitanim neskladjem med Poročilom mandatne komisije in izpodbijanim sklepom tožena stranka navaja, da pritožnica niti na enem samem mestu ni navedla, da sta si morebiti Poročilo in sklep med seboj kontradiktorna oziroma da na Mandatni komisiji in posledično na seji OS niso bili vsebinsko obravnavani vsi pritožbeni razlogi pritožnice. Mandatna komisija je po svojem predsedniku tudi ustno obrazložila poročilo o vsebini pritožb in upravičenosti pritožbe ter v poročilu, ki ga je predložila članom OS pred posvetovanjem in glasovanjem, jasno navedla, da je obravnavala in se opredelila do vseh pritožbenih razlogov pritožnice.

25V zvezi z očitano nepravilnostjo v točkah 2 in 5 Poročila o izidu rednih lokalnih volitev, ki so bile dne 2. 12. 2018, pritožnica v pritožbi, ki jo je podala na sodišče, smiselno navaja enake pritožbene razloge, kot jih je predhodno že izpostavila v svoji pritožbi z dne 16. 1. 2019 in dopolnitvi pritožbe z dne 23. 1. 2019. Zato tožena stranka v tem delu odgovarja samo še na tiste pritožbene navedbe, ki jih je pritožnica podala kot dodatno argumentacijo. Izpostavlja, da trditev pritožnice, da bi bilo zaradi napačnega zapisa podatkov v poročilih OVK potrebno štetje vseh glasovnic na vseh voliščih in celo ponovne volitve, ne najde opore v zakonu, niti v dosedanji sodni praksi. Ni podlage v zakonu, da bi Mandatna komisija v fazi, ko je odločala o pritožbi pritožnice šest ur, v tem času skupaj z OVK preštela vse glasovnice. Pritožnica tudi ne zatrjuje, da so podatki o izidu volitev, ki so bili vneseni v portal DVK, drugačni, kot so bili ugotovljeni s strani OVK in volilnih odborov. Iz vseh razpoložljivih listinskih dokazov je razvidno, da je prišlo zgolj do napačnega številčnega zapisa rezultatov glasovanja.

26V zvezi z očitanimi nepravilnostmi na volišču F. tožena stranka odgovarja, da iz listinske dokumentacije, ki jo je predhodno že pritožnica sama priložila k svoji pritožbi z dne 16. 1. 2019, izhaja, da je pritožnica dne 5. 12. 2018 posredovala tajniku OVK svoj ugovor glede domnevnih nepravilnosti na volišču F. po elektronski pošti 5. 12. 2018 ob 15.23 uri. Tožena stranka zato ocenjuje, da je OVK ravnala pravilno, da je te navedbe pritožnice štela kot prepozne in jih ni vzela v obravnavo. Iz zapisnika 10. seje OVK z dne 5. 12. 2018, ki ga je k svoji pritožbi priložila pritožnica sama, jasno izhaja, da je P.P. , ki je bil pooblaščenec pritožnice na seji OVK, opozoril glede morebitnih nepravilnosti pri volivcu R. H. in je OVK na podlagi takšnega opozorila in na podlagi ugovora, ki ga je pritožnica posredovala, z odločbo z dne 5. 12. 2018 zavrnila ugovor pritožnice v navedeni točki in navedla, da se ugovor kot prepozen zavrže. Na odločitev OVK o zavrženju ugovora kot prepoznega pa pritožnica ni podala pritožbe v okviru 100. člena ZLV. Podala je namreč pritožbo zoper odločbo z dne 5. 12. 2018 in 18. 12. 2018, ti dve odločbi pa se ne navezujeta na ugovorne razloge pritožnice, temveč na ugovore drugega kandidata.

27Mandatna komisija je ta pritožbeni razlog obravnavala po vsebini in ob vpogledu v volilni imenik na dan 18. 12. 2018 ugotovila, da se volitev nista udeležila ne H. R. in ne H. U. in da se nista udeležila niti drugega kroga volitev na dan 2. 12. 2018, saj iz volilnega imenika ne izhaja zaznamba njune prisotnosti na volišču. Mandatna komisija je tudi ugotovila, da gre za dva volilna imenika, ki sta datirana z različnima datumoma izdaje (eden za volitve, izvedene z dne 18. 12. 2018, drugi pa za volitve, izvedene dne 2. 12. 2018) in da je slednje tudi obravnavala, saj to izhaja iz njenega poročila z dne 30. 1. 2019. Pritožnica svojo pritožbo gradi tudi na tezi, da OVK ni posredovala podatka, koliko izvodov volilnih imenikov je bilo prevzetih za posamezno volilno enoto (s tem podatkom OVK ne razpolaga), posledično kopija domnevnega volilnega imenika, ki ga je pridobila pritožnica, ne odraža resničnega stanja, pri čemer pritožnica k svoji pritožbi niti ni predložila kopij volilnega imenika, ki jih je sama predhodno pridobila s strani OVK.

28V zvezi z očitanimi nepravilnostmi na volišču E. v primeru J.Z., da je bila pritožba zaupnikov R.R. in S.S. vročena OVK dne 3. 12. 2018 in bi zaradi tega dejstva OVK slednje morala obravnavati, tožena stranka meni, da je ta navedba pritožbena novota. Tožena stranka izpostavlja, da je v izpodbijanem sklepu navedeno, da OVK predmetnega ugovora ni obravnavala, saj se je postavila na stališče, da je obravnavala samo pravočasno vložene ugovore. V prilogi pritožbe je pritožnica priložila izjavo, imenovano Poročilo z volišča v E., ki je datirana z dne 3. 12. 2019, ki sta ga podpisala R.R. in S.S. Na tej izjavi pa ni datuma vročitve, čeprav je v isti izjavi, ki jo je sedaj pritožnica vložila dne 13. 3. 2019, ta izjava ožigosana, s pripisom, da je prišla izven delovnega časa. Tožena stranka ocenjuje, da je več kot očitno datirana za nazaj. V spis vlaga izpis iz delovodnika, da navedena pošta ni prišla oziroma ni bila vročena OVK dne 3. 12. 2018, kot to poskuša prikazati pritožnica. Navedena pošta niti ni opremljena z opravilno številko zadeve. Zakaj je temu tako, dobro ve pritožnica sama, ki je bila v tistem času še županja. Tudi če bi poročilo z volišča E. prišlo v roku, se po pravilih 98. člena ZLV takšno poročilo ne more obravnavati kot ugovor, ker ga ni vložila upravičena oseba (ni kandidat oziroma predstavnik kandidature), temveč zaupnik pritožnice, ki je bil prisoten na volišču na dan volitev, to je dne 2. 12. 2018. Tožena stranka tudi pripominja, da v kolikor bi resnično šlo za nepravilnosti pri glasovanju v zadevi J.Z., kot to navaja predmetno poročilo, bi to zagotovo moralo biti zavedeno v zapisniku o delu VO E., saj so volilni odbori zadolženi, da vsa mnenja zaupnikov vpišejo v zapisnik in ga tudi podpišejo. Ni pa dolžnost Mandatne komisije, niti OS, da ugotavlja, ali je določena pritožba oziroma ugovor prišel pravočasno ali ne, temveč je dolžnost OVK, da preveri pravočasnost in pravilnost odločitve. Izpodbijani sklep se opira na pojasnila in stališča predsednika OVK, na kar se je tožena stranka v sklepu tudi oprla, saj ni imela razloga, da bi dvomila v pravilnost in verodostojnost navedb predsednika OVK. Iz obrazložitve odločbe z dne 5. 12. 2018 pa je razvidno, da je pritožnica določene ugovore, tudi ugovor, ki se tiče J.Z., celo umaknila in se je postopek zaradi tega zaključil.

29Glede očitanih nepravilnosti na volišču E. v primeru Š.Š. tožena stranka izpostavlja, da iz odločbe OVK z dne 18. 12. 2018 jasno izhaja, zakaj je volilni odbor glasovnico imenovane razglasil za neveljavno.

30V zvezi z očitanimi nepravilnostmi na volišču D. tožena stranka navaja, da zakon ne predvideva situacij, da bi posamezni volivci podajali avtentično razlago oziroma pojasnilo svoje volilne volje in da je presojo predmetne glasovnice na podlagi ugovora drugega kandidata opravila tako Mandatna komisija, kot tudi OVK, to stališče pa je v izpodbijanem sklepu nato potrdila tudi tožena stranka.

31Glede zatrjevanih kršitev pravil volilne kampanje in nedopustnosti vplivanja na posamezne volivce, nedopustna ravnanja drugega kandidata tekom volilne kampanje, se tožena stranka, v izogib ponavljanju, sklicuje na navedbe in obrazložitve, kot jih je podala že v izpodbijanem sklepu. Poudarja, da pritožnica navaja pritožbene razloge, ki jih v okviru 100. člena ZLV ne more uspešno uveljavljati. Ni v pristojnosti OVK, še manj pa Mandatne komisije in OS, da bi ugotavljal morebitna nezakonita ravnanja in nepravilnosti pri nabiranju glasov posameznih kandidatov v času volilne kampanje. Za ugotavljanje kršitev pravil volilne kampanje in morebitna nezakonita ravnanja so pristojne inšpekcijske oziroma prekrškovne službe oziroma organi pregona. Na pritožnici je tudi trditveno in dokazno breme v smeri, da bi morala dokazati, kako so te očitane kršitve vplivale na volilni izid. Glede na navedeno tožena stranka sodišču predlaga, da pritožbo pritožnice v celoti zavrne, vse s stroškovno posledico za tožnico.

32Pritožnica v pripravljalni vlogi vztraja pri navedbah in predlogih iz pritožbe. Poudarja, da bi morala tožena stranka dvome v pravilnost ugotovljenega volilnega rezultata odpraviti samo z odreditvijo ponovnega štetja glasovnic in preverjanjem oddanih glasovnic. Meni, da v svoji pritožbi ni navedla niti enega razloga, ki ne bi imel podlage ali v odločitvi OVK ali pa v ravnanjih tekom volitev, ki so bila sporočena OVK. Navedla je tudi ravnanja drugega kandidata tekom volilne kampanje in predlaga, da sodišče sodi tudi o njih, saj zakonodaja ne zagotavlja pravnega varstva zoper takšna ravnanja. Povsem neutemeljene so tudi navedbe tožene stranke glede izključitve javnosti. Razloge za neverodostojnost poročila OVK je podala že v pritožbi, pri čemer bi bilo dvom v ustreznost ugotovljenega izida volitev mogoče odpraviti le s ponovnim štetjem glasovnic. Vztraja tudi pri vseh že navedenih nepravilnostih v zvezi z glasovanjem navedenih posameznikov na navedenih voliščih.

33B.B. sedaj stranka z interesom-v odgovoru na pritožbo ocenjuje, da pritožnica do sedaj z vsemi vloženimi pravnimi sredstvi ni uspela dokazati, da je bil volilni postopek nepošten in da volilni izid ni verodostojen. Pritožbenih razlogov pritožnica ne gradi na predhodno podanih svojih ugovornih razlogih, temveč na ugovornih razlogih, ki jih je on podal na OVK. Meni, da bi bilo z ukrepom ponovnega štetja vseh glasovnic oziroma celo z zahtevo po ponovljenih volitvah kršeno temeljno načelo sorazmernosti. Dalje poudarja, da je občinski svet kolegijski organ in se kot tak lahko umakne k posvetovanju in tajnemu glasovanju. Pritožnica ne pojasni vzročne zveze med zaprtjem seje za javnost in posledično tudi ne, da je zaprtje seje pripeljalo do sprejetja izpodbijanega sklepa. Glede domnevnih nepravilnosti v poročilu OVK meni, da je že v odgovoru na pritožbo OS podrobno pojasnil, da je šlo zgolj za nepravilni številčni zapis v sami obrazložitvi poročila in da je pravilen rezultat, kot je zapisano v izreku poročila, tak, kot je to navedeno na državnem portalu DVK. V zvezi z voliščem F. ocenjuje, da je ta pritožbeni razlog prepozen. V zvezi z voliščem E. v primeru volivke J.Z. ocenjuje, da je ta pritožbeni razlog treba zavreči, saj je pritožnica ugovor glede navedene volivke umaknila. Glede volivke D.B. ocenjuje, da je bila ta glasovnica že na testu pri upravnem sodišču ter je OVK samo sledila napotkom sodišča glede (ne)veljavnosti te glasovnice. Ocenjuje tudi, da so glasovnico volivke A.P. z vidika njene veljavnosti presojali tako OVK, kot tudi mandatna komisija in OS, katerega stališču se sam pridružuje. Glede domnevnega nedopustnega ravnanja tekom volilne kampanje poudarja, da ima vsak volivec v takem primeru pravico sprožiti inšpekcijske postopke in začeti kazenske pregone. Pritožnica tudi ne zatrjuje, da naj bi volivci, ki naj bi jih on nagovarjal, šli volit, niti ne, da so ti volivci zaradi takšnih domnevnih ravnanj, kot se mu očitajo, volili za njega. Pritožnica tudi ne zatrjuje, da bi bila njegova volilna propaganda morebiti diskriminatorna. Ne držijo očitki o obljubah za asfaltiranje ceste, niti ne očitki M.M., kot tudi ne očitki poskusa vplivanja na uradno osebo. Meni tudi, da bi bilo treba pritožbo pritožnice prvenstveno zavreči, ker napada akt organa druge stopnje, to je OS in ne izpodbija sklepa OVK z dne 18. 12. 2018 in z dne 5. 12. 2018. Sodišču predlaga, da pritožbo pritožnice zavrže oziroma podredno, da jo zavrne.

34K I. točki izreka:

35Pritožba ni utemeljena.

36Sodišče uvodoma ugotavlja, da gre v konkretnem sodnem postopku po vsebini za volilni spor, to je za sodni postopek, s katerim pritožnik po vsebini zahteva, da se preveri verodostojnost volilnega izida. Skladno z določbo 100. člena ZLV ima zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, vsak kandidat in predstavnik kandidature pravico vložiti pritožbo na občinski svet, ki o njej odloči ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta. Po določbi 108. člena ZLV velja to tudi za potrditev mandata župana. Če občinski svet pritožbi ne ugodi, lahko pritožnik vloži pritožbo pri sodišču, ki je pristojno za upravne spore, sodišče pa odloči ob primerni uporabi ZUS-1 (101. in 102. člen ZLV). Glede na navedene zakonske določbe je torej mogoče ugotoviti, da se volilni spor in upravni spor med seboj razlikujeta, saj lahko upravni spor sproži le tisti, ki ima pravni interes, torej ki ima od odločitve sodišča neposredno pravno korist, medtem ko volilni spor po izvedenih volitvah lahko sproži vsak kandidat in predstavnik liste kandidature, ne da bi dokazoval koristi, ki bi jih lahko pridobil z odločitvijo sodišča. Na tej podlagi je zato mogoče zaključiti, da se pravila, ki veljajo za upravni spor, za odločanje v volilnem sporu uporabljajo zgolj primerno. To pa pomeni, da sodišče v volilnem sporu uporablja procesne določbe ZUS-1 le tako, da ob tem upošteva temeljni namen volilnega spora, ki je v objektivnem sodnem nadzoru volitev. Odločitev občinskega sveta namreč ni upravni akt, s katerim bi bilo poseženo v pravni položaj posameznika, pač pa odločanje o zakonitosti volitev in o verodostojnosti volilnega izida. Določbo 102. člena ZLV je treba razumeti na način, da se iz pritožbenega postopka izloči formalizem, ki velja v upravnih sporih, to pa zato, da se sodišče izogne odločitvam o nedovoljenih pravnih sredstvih.¹

37Na podlagi vsega navedenega sodišče zavrača predlog stranke z interesom, da naj pritožbo pritožnice zavrže, ker naj bi bila usmerjena v odločitev OS in ne v odločitev OVK, torej vložena zoper odločitev "drugostopenjskega" in ne "prvostopenjskega" organa. Kot je bilo pojasnjeno, gre v obravnavanem primeru za volilni spor in se zato ZUS-1 v postopku uporablja le primeroma in to s cilji, opisanimi v prejšnjem odstavku. Sodišče zaključuje, da je pritožbo zoper odločitev OS pritožnica vložila v skladu z določbo 101. člena ZLV in zato predlogu stranke z interesom, naj sodišče pritožbo zavrže zaradi zatrjevanih formalnih pomanjkljivosti, ne sledi.

38Kot je že uvodoma navedeno, gre v obravnavani zadevi za volilni spor. Bistvo volilnega spora po volilnem dnevu je, da se z njim zagotavlja ustavnost in zakonitost vsakih posameznih volitev tako, da volilni izidi verodostojno odražajo svobodno izraženo voljo volivcev. Volilni spor zato primarno ni namenjen varstvu volilne pravice kot osebne pravice, pač pa (tudi) varstvu javnega interesa in ustavnopravnih vrednot. Ker ima narava volilnega spora objektiven in splošen pomen, ima to za posledico, da se upoštevajo le tiste kršitve, ki bi, glede na vsebino ali količino, lahko spremenile volilni izid.²

39Ustavno sodišče RS je v odločbi, št. Up-97/00 z dne 16. 11. 2000 (6. točka obrazložitve) pojasnilo, da ZLV ne določa absolutnih kršitev. Kolikor je kršitev ugotovljena, mora občinska volilna komisija najprej ugotoviti, ali jo je mogoče odpraviti. Če popravek napake ni mogoč, mora presoditi, ali gre za napako, ki je vplivala na volilni izid, pri čemer zgolj možnost, da bi kršitev na volilni izid vplivala, ne more pripeljati do razveljavitve volitev. Opisano stališče je Ustavno sodišče RS nadgradilo v odločbi št. U-I-191/17. V tej zadevi je sicer presojalo Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (ZRLI), vendar pa se je v 13. točki opredelilo tudi do pravice glasovanja na referendumu in pojasnilo, da se ta uresničuje enako kot volilna pravica. Iz tega stališča je mogoče povzeti, da se objektivnost sodnega varstva volilne pravice zagotavlja tako, da se ne upoštevajo vse ugotovljene nepravilnosti v volilnem postopku, temveč le tiste, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid volitev. Nepravilnosti, ki niso mogle vplivati na izid, ni mogoče upoštevati, saj bi to nedopustno vplivalo na učinkovito uresničevanje pravice drugih volivcev do volitev in na njihovo učinkovito izvedbo. Upoštevajo se le nepravilnosti, ki bi lahko imele odločilen pomen na izid volitev. Izjema so lahko nepravilnosti, ki bi po svoji kakovosti in ne številčno, v temeljih prizadele objektivno poštenost volitev. V takem primeru je glede na okoliščine primera treba presoditi, ali bi razumen človek podvomil v poštenost volilnega izida.

40Pritožnica s pritožbo izpodbija sklep OS, s katerim je le-ta ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji, da lahko B.B. začne izvrševati funkcijo župana Občine A., pritožbo pritožnice zoper odločbo OVK in Poročilo o izidu drugega kroga volitev za župana te občine pa je zavrnil. OS je na podlagi poročila OVK ugotovil, da je v drugem krogu volitev za župana Občine A. glasovalo 2047 volivcev, oddanih pa je bilo 2032 veljavnih glasovnic. Za pritožnico je glasovalo 1015 volivcev in za B.B. 1017 volivcev, ki so oddali veljavne glasovnice. Pritožnica je torej prejela 2 glasova manj, kot jih je prejel B.B.

41V pritožbi pritožnica izpostavlja pet bistvenih ugovorov v zvezi z drugim krogom volitev za župana in sicer nepravilnosti pri obravnavi njene pritožbe zaradi izključitve javnosti, neskladnost izpodbijanega sklepa s poročilom Mandatne komisije, nepravilnosti v poročilu OVK o izidu volitev, nepravilnosti pri glasovanju na treh voliščih (F., E. - 2 primera in D.) in nedopustna ravnanja drugega kandidata-sedaj stranke z interesom-tekom volilne kampanje.

42Varstvo volilne pravice v zvezi z lokalnimi volitvami je urejeno v členih od 96. do 102. ZLV. V 98. členu je določeno, da ima zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora vsak kandidat, predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov in vsak volivec pravico vložiti ugovor pri občinski volilni komisiji, ki ga je treba vložiti najpozneje naslednji dan po dnevu glasovanja, občinska volilna komisija pa mora o ugovoru odločiti najpozneje četrti dan od dneva glasovanja. O nepravilnostih pri glasovanju na volišču oziroma pri delu volilnega odbora lahko občinska volilna komisija odloča tudi po uradni dolžnosti. Kolikor ugotovi, da so nepravilnosti vplivale ali bi lahko bistveno vplivale na izid volitev, razveljavi glasovanje na volišču ter odredi ponovne volitve v obsegu, v katerem je bilo glasovanje razveljavljeno (99. člen ZLV). V 100. členu ZLV pa je določeno, da ima zoper odločitev občinske volilne komisije, ki lahko vpliva na potrditev mandatov, vsak kandidat in predstavnik kandidature oziroma liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet in da je pritožbo treba vložiti do začetka prve seje občinskega sveta. Zoper to odločitev pa je dopustna pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, ki odloča ob primerni uporabi določb zakona o upravnih sporih (100. do 102. člen ZLV). Opisane določbe se smiselno uporabljajo tudi za volitve županov lokalnih skupnosti (108. člen ZLV).

43Iz podatkov v spisu izhaja, da je pritožnica dne 2. 12. 2018 po elektronski pošti na OVK (Š.Š. in T.T.) naslovila prijavo, da je E.Z. glasoval za dementno babico iz ... vasi (volišče E.) in da je za U.B. glasoval oče A.B. iz ... (volišče F.). Nadalje je razvidno, da je istega dne, poleg obema že navedenima, prav tako preko elektronske pošte, naslovila ugovor v zvezi z glasovanjem U.B. in ugovor, med drugim, v zvezi z glasovanjem volivke J.Z. , tudi U.U. in V.V., pri čemer je nato naslednjega dne, to je 3. 12. 2018, prav tako preko elektronske pošte, na navedene štiri osebe poslala obvestilo, da naj se njeno sporočilo z dne 2. 12. 2018, poslano z njenega elektronskega naslova, šteje za brezpredmetno. Dne 3. 12. 2018 je na OVK vložila pisni ugovor, v katerem je uveljavljala, da je bila s strani svojega zaupnika na volišču F. obveščena, da je na tem volišču volil tudi njen sosed U.B., ki ga osebno pozna in ki po njenem mnenju ni sposoben sam voliti, pri čemer s tem v zvezi, po ugotovitvah OS v izpodbijanem aktu, ni navedla nobenega očitka na delo volilnega odbora oziroma na ugotovljen izid na volišču in OVK tudi ni podala predloga, kako naj v zvezi njenim ugovorom odloči. K ugovoru je priložila pisno izjavo svojega zaupnika I.B., datirano z dne 3. 12. 2018, v zvezi z glasovanjem U.B., in elektronsko sporočilo Z.Z. z dne 3. 12. 2018 glede U.B. Dne 5. 12. 2018 je na OVK po elektronski pošti naslovila vlogo, da naj OVK preveri glasovanje H.R. Na podlagi navedenega je OVK dne 5. 12. 2018 izdala odločbo, s katero je pod 1. točko izreka odločila, da se ugovor kandidatke za župana na lokalnih volitvah 2018 Č.Č. z dne 3. 12. 2018 kot neutemeljen zavrne (v zvezi z glasovanjem U.B.), pod 2. točko izreka je odločila, da se ugovor z dne 2. 12. 2018 šteje za umaknjen in se postopek z njim zaključi (glede volivke J.Z.) in pod 3. točko izreka odločila, da se ugovor z dne 5. 12. 2018 kot prepozen zavrže (glede glasovanja H.R).

44Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka, ob upoštevanju v predhodni točki navedene odločitve OVK, zoper katero se pritožnica ni pritožila, pravilno štela, da je ugovor pritožnice v pritožbi v zvezi z očitano nepravilnostjo pri glasovanju na volišču F., ko naj bi namesto volivca H.R. glasoval njegov brat H.U., glede na rok za vložitev ugovora iz drugega odstavka 98. člena ZLV, ki je prekluziven, prepozen in ga zato utemeljeno ni obravnavala po vsebini. Ker pa je ta ugovor pritožnice po vsebini obravnavala Mandatna komisija, mora sodišče presoditi, ali je navedeni ugovor pravilno presodila kot neutemeljen. Sodišče z vpogledom v volilni imenik za volišče F., tako na dan prvega kroga volitev z dne 18. 11. 2018, kot tudi na dan drugega kroga volitev z dne 2. 2. 2018, ugotavlja, da se H.R. in H.U. volitev nista udeležila, torej tudi po presoji sodišča do nepravilnosti pri glasovanju navedenega volivca ni moglo priti.

45Pritožnica zatrjuje tudi nepravilnosti na volišču E. v zvezi z glasovanjem volivke J.Z. OVK je ugovor pritožnice v zvezi z glasovanjem volivke J.Z. štela za umaknjen in postopek z njim zaključen. Pritožnica navaja, da je že v pritožbi na OS navedla, da sta nepravilnost na volišču v zvezi z glasovanjem volivke J.Z. zaznala njena zaupnika na volišču, ki sta o tem tudi podala pisno izjavo z dne 3. 12. 2018 (ki jo je k pritožbi priložila), na to opozorila volilni odbor in zahtevala, da se to evidentira v zapisniku volišča, vendar volilni odbor dogodka v zapisniku ni evidentiral. Zato pritožnica v pritožbi sodišču trdi, da bi se njen ugovor z dne 3. 12. 2018 moral šteti za pravočasen in da v zvezi s tem ugovorom ne more biti prekludirana.

46Sodišče se v zvezi s tem pritožničinim ugovorom strinja s toženo stranko, da OVK ni ugotovila, da bi bilo k pritožničinemu ugovoru v zvezi z volivko J.Z., ki ga je, po že navedenem in kot izkazuje priloga toženke B 9, dne 3. 12. 2018 sploh umaknila, priloženo kakšno poročilo pritožničinih zaupnikov. Sodišče enako kot tožena stranka v izpodbijanem sklepu ugotavlja, da je pritožnica šele kot prilogo k pritožbi z dne 16. 1. 2019 priložila izjavo svojih dveh zaupnikov, datirano z dne 3. 12. 2018, brez dohodne štampiljke OVK z odtisnjenim datumom. Enako kot tožena stranka navaja v odgovoru sodišču na pritožbo, pa ugotavlja tudi sodišče, namreč da je pritožnica šele s pritožbo sodišču predložila isto izjavo zaupnikov z dne 3. 12. 2018, opremljeno z dohodno štampiljko OVK z odtisnjenim datumom prejema 3. 12. 2018 in s pripisom, da je bila izjava prejeta izven delovnega časa. Vse to pa utemeljeno vzbuja dvom v verodostojnost navedene izjave. Tožena stranka v zvezi s tem prilaga tudi izpis iz delovodnika, da navedena pošta ni bila vročena OVK dne 3. 12. 2018. Sodišče se strinja tudi s stališčem tožene stranke, da četudi bi poročilo pritožničinih zaupnikov bilo prejeto v roku iz 98. člena ZLV, da se ne bi moglo obravnavati kot ugovor pritožnice, ker ga ni vložila upravičena oseba (kandidat oz. predstavnik kandidature), temveč zaupnika pritožnice. Sodišče tudi ugotavlja, da v zapisniku o delu VO E. ni zapisanega ničesar o eventuelnem dogodku v zvezi z volivko J.Z., čeprav imajo volilni odbori jasna navodila, kako ravnati v zvezi z dogodki na volišču. Glede na navedeno sodišče pritožničin ugovor, ki se nanaša na očitano nepravilnost na volišču E. v zvezi z volivko J.Z., šteje za neutemeljen.

47Pritožnica zatrjuje tudi nepravilnost pri glasovanju v primeru volivke D.B. na volišču E. V zvezi z glasovnico volivke D.B. na volišču E. je to sodišče v sodbi I U 2454/2018 z dne 13. 12. 2018 navedlo, da je volilni odbor pri ugotavljanju izida glasovanja na volišču pravilno ocenil, da gre za neveljavno glasovnico, ker ni bilo mogoče ugotoviti, za katerega kandidata je volivka glasovala (prvi odstavek 76. člena ZVDZ v zvezi s 75. členom ZLV), glede na incident, ki se je na volišču nesporno zgodil (po tem, ko je volivka glasovala, ji je namreč družinski član glasovnico odvzel ter po njej nekaj označeval in črtal ter jo nato zmečkano odvrgel v volilno skrinjico). Sodišče je presodilo, da nepravilnost pri izvrševanju volilne pravice navedene volivke, ker je bilo njeno glasovnico nesporno mogoče identificirati, ni dajala podlage za poseg OVK z razveljavitvijo volitev na navedenem volišču, pač pa zgolj za uvrstitev navedene glasovnice med neveljavne. Temu pa sta OVK in OS pri svojih odločitvah tudi sledila. Pritožnica je sicer (k pritožbi OS) priložila tudi pisno izjavo te volivke, da je želela glasovati za pritožnico, vendar pa se volilna volja izraža z glasovnico na samem volišču in ne z izjavo volivca, dano po volitvah. Sodišče zato ta pritožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen.

48Po presoji sodišča je neutemeljen tudi pritožničin ugovor v zvezi z nepravilnostjo pri glasovanju v primeru volivke A. P. na volišču D. Po mnenju pritožnice bi bilo treba to glasovnico, ki je bila razglašena za veljavno, razglasiti za neveljavno, ker navedena volivka ni glasovala v skladu z navodili za glasovanje in torej svoje volje ni izrazila na nedvoumen način.

49Glede glasovanja na voliščih in ugotavljanja volilnega izida 75. in 84. člen ZLV določata, da se smiselno uporabljajo določbe Zakona o volitvah v državni zbor (ZVDZ), kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Na tej podlagi se torej smiselno uporabljajo tudi določbe ZVDZ o glasovanju na voliščih. V 76. členu ZVDZ je določeno, da sta neveljavni neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti, za katerega kandidata je volivec glasoval. Glasovnica pa je veljavna tudi, če je volivec glasoval na drugačen način, kot je določeno v 73. in 74. členu tega zakona, če je iz nje jasno razvidno, za katerega kandidata je glasoval.

50Po presoji sodišča je iz sporne glasovnice volivke A. P. na volišču D. kljub temu, da volivka ni obkrožila zaporedne številke pred imenom kandidata, mogoče dovolj zanesljivo razbrati njeno izraženo voljo. S tem, ko se je volivka z imenom in priimkom podpisala neposredno (tik) nad ime kandidata B.B., je po oceni sodišča jasno izrazila svojo voljo, da daje svoj glas temu kandidatu. Glede na razporeditev obeh kandidatov na glasovnici je bila s tem nedvoumno izražena volja volivke v času volitev. OS je zato to glasovnico utemeljeno štel za veljavno.

51Glede na povedano po presoji sodišča niso utemeljeni pritožbeni očitki o nepravilnostih pri glasovanju na navedenih treh voliščih.

52Naslednja nepravilnost naj bi bila po mnenju pritožnice storjena s tem, da je bila na seji OS, v delu, ko je le-ta obravnaval njeno pritožbo, izključena javnost.

53Občinski svet Občine A. je Poslovnik Občinskega sveta Občine A. (Poslovnik) sprejel na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS). Le-ta določa, da občinski svet ureja svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov. V drugem odstavku istega člena je določeno, da se način zagotavljanja javnosti dela organov občine določi v statutu občine.

54Statut občine A. (Statut) javnost dela organov občine ureja v 14. členu. V prvem odstavku tega člena je določeno, da je delo organov občine javno. V tretjem odstavku istega člena pa je določeno, da način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna skrivnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta.

55Za urejanje javnosti dela občinskega sveta ter izključitev javnosti v Poslovniku je torej dana pravna podlaga tako v ZLS, kot tudi v Statutu.

56Poslovnik v 37. členu določa, da če občinski svet sklene, da bo posamezno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, lahko taki seji prisostvujejo župan in direktor občinske uprave, druge osebe pa le, če tako odloči občinski svet. To pomeni, da občinski svet, kadar sklene, da bo posamezno vprašanje obravnaval brez navzočnosti javnosti, lahko sam odloči, glede na potrebe, katere osebe lahko poleg župana in direktorja občinske uprave prisostvujejo pri obravnavi.

57Po 4. členu Poslovnika je delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles javno (prvi odstavek). Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči občinski svet, ali če tako določa zakon ali drugi predpisi (drugi odstavek). Če je bila v tem primeru po odločitvi OS pri obravnavi pritožničine pritožbe izključena javnost zaradi zahtevnosti primera, s tem po presoji sodišča postopanje OS ni bilo v nasprotju s citirano določbo 4. člena Poslovnika. Kajti v javno korist, korist vseh in edino odgovorno je, da se zagotovi pogoje, da se strokovno zahtevna vprašanja rešujejo v mirnem okolju ter v razmerah, ki omogočajo neobremenjeno in odprto razpravo in izmenjavo mnenj. Pri tem pa je treba upoštevati tudi, da je bila javnost dela OS kljub vsemu zagotovljena, saj je bil na seji pisan zapisnik, ki obsega tudi zapis glede 5. točke dnevnega reda, ki se je nanašala na obravnavo pritožničine pritožbe (B 40), in sicer tako o seznanitvi članov OS s poročilom Mandatne komisije, razpravi kot tudi izglasovani odločitvi. Iz zapisnika seje OS je razvidna celotna vsebina poteka razprave, med drugim, da je predsednik Mandatne komisije podal poročilo o pregledu poročila OVK o izvolitvi župana ter o vsebini in upravičenosti pritožbe pritožnice ter predstavil in obrazložil predlog odločitve komisije, ki naj jo občinski svet sprejme. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da se zaradi izključitve javnosti skladnosti izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti z odločitvijo, sprejeto na seji in z razlogi za takšno odločitev. Posledično se pritožnica ne more uspešno sklicevati na priložene izjave treh občinskih svetnikov, češ da razlogi za zavrnitev njene pritožbe na seji OS niso bili obravnavni.

58V zvezi s pritožničinim pritožbenim ugovorom, da ji pri obravnavi njene pritožbe na seji OS ni bila omogočena prisotnost, pa sodišče kot bistveno izpostavlja, da je imela na sami seji možnost ustno podati obrazložitev svoje pritožbe, česar pa niti sama ne zatrjuje drugače. Glede na povedano tudi ni utemeljen pritožbeni ugovor o diskriminaciji.

59Pritožnica dalje zatrjuje nepravilnosti v poročilu OVK o izidu volitev. Navaja, da je OVK v Poročilo o izidu volitev za župana v drugem krogu volitev z dne 2. 12. 2018 zapisala kar tri različne podatke glede števila veljavnih glasovnic in je predsednik OVK dva podatka označil za pisni pomoti, ne da bi dvom v pravilnost podatkov odpravil s ponovnim štetjem in preverjanjem vseh glasovnic za župana za območje celotne občine, torej na vseh voliščih, zaradi česar ni ugotovljeno pravilno število oddanih glasovnic, saj bi bil dvom odpravljen le s ponovnim štetjem glasov za celotno občino. To pa ni bilo storjeno, ampak je OVK naredila le administrativni popravek podatka.

60Sodišče pritožničinemu predlogu za razveljavitev volitev oziroma za ponovno štetje vseh glasovnic na območju celotne občine, to je na vseh voliščih, ne more slediti. ZLV možnosti ponovnega štetja glasovnic na vseh voliščih zaradi razlogov, na katere se sklicuje pritožnica ne predvideva. Taki zahtevi bi bilo možno ugoditi le, če bi bilo izkazano, da je pri vseh voliščih prišlo do napak pri delu (štetju glasovnic) volilnih odborov. ZLV namreč ponovnega štetja vseh glasov, četudi je bila razlika v številu glasov med županskima kandidatoma minimalna, ne določa. Kolikor bi imel zakonodajalec namen tako možnost dopustiti, bi že v zakonu predvidel pravila oziroma pogoje za dopustitev ponovnega štetja vseh oddanih glasovnic. Da zakonodajalec takega namena ni imel, pa kaže tudi to, da je celo predvidel možnost popolnega izenačenja v številu glasov in v takem primeru žreb (107. člen ZLV). Predvidel je tudi, da lahko delo volilnega odbora spremljajo predstavniki in zaupniki kandidatov in list kandidatov, ki lahko opozarjajo na morebitne nepravilnosti že med samim glasovanjem in so lahko navzoči tudi pri štetju glasov (46. člen ZLV). Ponovno štetje glasov je zato po mnenju sodišča dopustno le za tisto (tista) volišče (volišča), v zvezi s katerim je OVK pri delu volilnih odborov ugotovila nepravilnosti, ki so take narave, da ponovno štetje terjajo npr. neujemanje števila izdanih z oddanimi in neuporabljenimi glasovnicami ipd.

61V zvezi z očitanimi nepravilnostmi v Poročilu OVK o izidu drugega kroga volitev sodišče ugotavlja, da je bil glede na volilno gradivo, posredovano sodišču, izdani sklep OVK o popravi očitne pisne pomote z dne 23. 1. 2019 izglasovan na 13. seji OVK istega dne, kar izhaja iz zapisnika OVK (B 30), in da volilno gradivo izkazuje, da gre za očitno napačen zapis podatka o številu veljavnih glasovnic 1900 namesto pravilnega 2032.

62Tako iz zapisnika 6. seje OVK z dne 18. 11. 2018 izhaja, da je bilo od skupaj oddanih 1917 glasovnic, veljavnih glasovnic 1900 (to je številka, nato pomotno zapisana tudi v Poročilu o drugem krogu volitev). Enako izhaja iz zapisnika OVK 7. seje OVK z dne 21. 11. 2018 (od skupaj oddanih 1917 glasovnic, veljavnih glasovnic 1900). Iz zapisnika 8. seje OVK z dne 2. 12. 2018 je razvidno, da je bilo od skupaj oddanih 2042 glasovnic veljavnih 2030, pri čemer še niso bile upoštevane glasovnice, prispele po pošti. Iz zapisnika 9. seje OVK z dne 3. 12. 2018 je razvidno, da sta po pošti prispeli dve glasovnici (kar skupaj znese 2032 glasovnic, 2030 + 2). Iz zapisnika 13. seje OVK z dne 23. 1. 2019 pa nato izhaja, da je OVK pod 1. točko dnevnega reda obravnavala popravek očitne pisne pomote poročila ter sprejela sklep, da se o popravku izda sklep, tako da se na dveh mestih številka 1900 zamenja s številko 2032 in se sklep o odpravi očitne pisne pomote vroči obema kandidatoma za župana ter javno objavi.

63Sklep o popravi pomote se izda, kadar se ugotovi, da gre za očitno napačen zapis, ki se izkazano in očitno ne sklada s podatki zadeve. Sklep se tako izda izključno le ob primerjavi napačnega zapisa s podatki zadeve ter ni namenjen preizkusu pravilnosti ugotovljenega stanja stvari in morebitnemu popravljanju nepravilno ugotovljenega stanja stvari (primerjaj 253. člen ZUP). Glede na to pritožnica brez podlage ugovarja, da bi OVK podatke v Poročilu mogla popraviti edino le s ponovnim štetjem ter preverjanjem vseh glasovnic za območje celotne občine.

64Sodišče zato, ob izkazanosti ustreznih podatkov v listinah spisa, lahko šteje, da gre v Poročilu za očitno pisno pomoto. V sklepu o odpravi očitne pisne pomote je tudi pojasnjeno, da je OVK napako na dveh mestih v Poročilu ugotovila po ponovnem pregledu Poročila ter da je tudi izpostavila, da popravek ne vpliva na volilni izid, saj ta ostaja isti, tako da je B.B. dobil 1017 glasov, Č.Č. pa 1015 glasov. Da je prišlo do napačnega zapisa rezultatov glasovanja (napačnega zapisa števila veljavnih glasovnic), je pojasnil tudi predsednik OVK na konstitutivni seji OS dne 30. 1. 2019 pod 2. točko dnevnega reda. Glede na navedeno ni utemeljen pritožbeni ugovor o nepravilnostih v Poročilu o izidu volitev.

65Pritožnica dalje zatrjuje neskladnost izpodbijanega sklepa s poročilom Mandatne komisije.

66Mandatna komisija je po določbi prvega odstavka 23. člena Statuta stalno delovno telo občinskega sveta. Njene naloge so opredeljene v 24. členu Statuta. Na podlagi drugega odstavka 10. člena Poslovnika mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. Iz poročila Mandatne komisije z dne 30. 1. 2019 je razvidno, da je slednja obravnavala vse pritožbene razloge pritožnice in se do njih opredelila, pri čemer po nobeni točki ni sledila kot utemeljeni pritožbi pritožnice ter je zaključno predlagala občinskemu svetu sprejem sklepa, kot ga je le-ta tudi sprejel in ki je razviden iz izreka izpodbijanega akta. Glede na navedeno sodišče tudi pritožničin ugovor o neskladnosti izpodbijanega sklepa s poročilom Mandatne komisije zavrača kot neutemeljen. Pri tem sodišče še dodaja, da noben splošni akt Občine A. ne določa, da bi bil občinski svet pri odločanju na predlog mandatne komisije vezan, in še toliko manj, da bi se v popolnosti morali skladati zapisi razprav teh organov pri obravnavi posameznih zadev.

67Pritožnica zatrjuje tudi nepravilnosti oziroma nedopustnost ravnanj drugega kandidata, to je stranke z interesom v tem sporu, tekom volilne kampanje. Volilno kampanjo ureja Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZRVK). V prvem odstavku 4. člena ZRVK je določeno, da predvolilni shodi niso dovoljeni v prostorih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov in drugih oseb javnega prava ter v prostorih verskih skupnosti, razen kadar je verska skupnost organizator referendumske kampanje in da volilne kampanje ni dovoljeno financirati s proračunskimi sredstvi, razen s sredstvi, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja politične stranke, iz proračuna dobijo politične stranke. Pritožnica ne zatrjuje ničesar od navedenega v prvem odstavku 4. člena ZRVK, temveč zatrjuje takšna ravnanja drugega kandidata, ki so opredeljena v KZ-1. Kadar pa so ravnanja opredeljena v KZ-1, jih to sodišče ne more presojati oziroma ugotavljati njihovega obstoja ter kazenske odgovornosti, temveč je to stvar drugih postopkov in drugih sodišč. Pritožnica navaja tudi druga sporna ravnanja, v zvezi s čemer sodišče dodaja, da so za nadzor nad tovrstnimi kršitvami pristojni prekrškovni organi. Sodišče ob tem izpostavlja, da pritožnica za nobeno od očitanih ravnanj drugega kandidata za župana ni izkazala niti vložitve ovadbe oziroma naznanitve kaznivega dejanja, niti prijave prekrška. Zgolj zbrano „povolilno gradivo“, na katero se pritožnica sklicuje, pa ne daje podlage za razumno upoštevanje možnosti, da bi očitana ravnanja kot storjena kazniva dejanja oziroma prekrški bila ugotovljena ter da bi kot taka lahko vplivala na volilni izid. Sodišče zato tudi navedeni pritožbeni ugovor v zvezi z volilno kampanjo zavrača kot neutemeljen. Zato se v tej zvezi sodišče tudi posebej ne opredeljuje do s strani pritožnice priloženih pisem in posnete komunikacije.

68Glede na vse navedeno po presoji sodišča v spornem postopku volitev za župana v drugem krogu volitev ni prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na volilni izid. Sodišče je zato presodilo, da je pritožba pritožnice neutemeljena in jo je zato, ob smiselni uporabi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), zavrnilo kot neutemeljeno.

69Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave, čeprav je pritožnica izvedbo obravnave predlagala. Sodišče namreč vselej sodi na seji senata v sporih o zakonitosti volilnih aktov (četrti odstavek 59. člena ZUS-1). To sicer ne pomeni, da glavna obravnava z izvajanjem dokazov v nobenem primeru ni možna. Tudi po praksi Ustavnega sodišča (npr. odločba št. Up-197/02 z dne 3. 4. 2003) v zvezi z 22. členom Ustave RS ne izhaja absolutna pravica stranke do izvedbe glavne obravnave. Glavna obravnava je zgolj sredstvo za izvajanje dokazov. Strankin predlog mora biti zato obrazložen in mora stranka v njem utemeljiti obstoj in pravno relevantnost predlaganih dokazov s stopnjo verjetnosti, ki je več kot samo golo zatrjevanje.

70Ob upoštevanju stališča Ustavnega sodišča je to sodišče ocenilo, da odločitev temelji na dokazih, ki so bili pravilno izvedeni že v postopku izdaje odločbe OVK in izpodbijanega sklepa OS (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v pritožbi pa niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Dokaznim predlogom pritožnice in tožene stranke za zaslišanje prič sodišče ni ugodilo iz razlogov, ki so pojasnjeni v predhodnih točkah te obrazložitve, medtem ko se dokazni predlogi za izvedbo dokazov z listinami nanašajo na listine, ki so v volilnem spisu, in jih sodišče ob meritornem reševanju pritožbe v vsakem primeru vpogleda in pri odločanju upošteva.

K II. točki izreka:

71Odločitev o stroških strank v postopku temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče (pri)tožbo zavrne.

¹ Jadranka Sovdat: Volilni spor, GV Založba, 2013, str. 141 - 147, 290 - 301.
² Primerjaj: Jadranka Sovdat: Volilni spor, GV Založba, 2013, str. 211; odločba Ustavnega sodišča RS, št. Up-97/00, 5. in 6. točka obrazložitve; smiselno tudi odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-191/17, 13. točka obrazložitve.