4. člen ZVRK
(1)Predvolilni shodi niso dovoljeni v prostorih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih zavodov in drugih oseb javnega prava ter v prostorih verskih skupnosti, razen kadar je verska skupnost organizator referendumske kampanje. Volilne kampanje ni dovoljeno financirati s proračunskimi sredstvi ter sredstvi gospodarskih družb, v katere je vložen javni kapital v višini več kot 25% in gospodarskih družb, ki so v njihovi večinski lasti, razen s sredstvi, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja politične stranke, iz proračuna dobijo politične stranke. ( delno prenehal veljati )
(2)Kadar so organizatorji referendumske kampanje organizacije sindikata ali svetov delavcev, imajo za pojasnjevanje svojih stališč članom pravico uporabljati ustrezne prostore v gospodarskih družbah in zavodih, v skladu s kolektivno pogodbo ali internimi akti, ki zagotavljajo sindikalno delovanje.
(3)Izjemoma je dovoljeno organizirati predvolilne shode v prostorih iz prvega odstavka tega člena, če v kraju ni na voljo nobene druge zgradbe z dvorano, v kateri bi bilo mogoče zbrati večje število ljudi.
(4)Prepoved iz prvega odstavka tega člena se ne uporablja za organizacijo predvolilnih shodov v tistih prostorih, ki so namenjeni predvsem javnim prireditvam.
(5)V primeru iz tretjega in četrtega odstavka tega člena morajo biti prostori na voljo vsem organizatorjem volilne kampanje pod enakimi pogoji. Pogoje mora objaviti lastnik ali upravljavec prostorov najpozneje 60 dni pred dnem glasovanja na volitvah oziroma 25 dni pred dnem glasovanja na referendumu.
(6)Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko Vlada Republike Slovenije s sklepom nameni sredstva za referendumsko kampanjo pristojni službi Vlade Republike Slovenije, kadar je ta organizator referendumske kampanje. Sredstva, ki se za referendumsko kampanjo namenijo pristojni službi Vlade Republike Slovenije, ne smejo presegati 25% dopustne višine stroškov iz šestega odstavka 23. člena tega zakona. Pristojna služba Vlade Republike Slovenije za izvedbo referendumske kampanje ne sme pridobivati drugih sredstev. Stroški pristojne službe Vlade Republike Slovenije za izvedbo referendumske kampanje ne smejo preseči 25% dopustne višine stroškov iz šestega odstavka 23. člena tega zakona.
(7)Kadar je organizator referendumske kampanje lokalna skupnost, lahko nameni sredstva za referendumsko kampanjo največ v višini 25% dopustne višine stroškov iz šestega odstavka 23. člena tega zakona.
- VSRS Sodba Uv 1/2025-20Vrhovno sodišče RS · 2026
Okvir pravno odločilnih nepravilnosti v referendumskem sporu ni omejen zgolj na določbe ZVRK, temveč zajema vse nepravilnosti v zvezi z referendumsko kampanjo, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na poštenost postopka kot celote ter s tem na verodostojnost njegovega izida. Presoja nepravilnosti se lahko nanaša tudi na ravnanja oseb, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje. Ker gre za izražanje ljudske volje, je razveljavitev referendumskega izida dopustna le v primeru okoliščin, za katere stranka dokaže, da so vplivale ali bi lahko vplivale na izid. Lažne ali zavajajoče informacije, predstavljene v kampanji, same po sebi ne utemeljujejo razveljavitve referenduma. Presoja, katera stran (za ali proti uveljavitvi zakona) je v času kampanje podajala bolj ali manj resnične izjave, ne more biti predmet referendumskega spora. Ravnanja neprijavljenih oseb in organizacij, ki niso izraz ustavno varovanih svoboščin, temveč so usmerjena v doseganje določenega referendumskega izida, pomenijo nepravilnosti v referendumski kampanji. Statistične analize in javnomnenjske ankete niso primeren dokaz za ugotavljanje vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in referendumskim izidom, zlasti če temeljijo na neprimerljivih okoliščinah ali nepreverljivih metodoloških predpostavkah. Prav tako pravno odločilnega sklepanja o vplivu zatrjevanih nepravilnosti ne omogoča primerjava različnih vrst referendumov ali različnih kontekstov glasovanja. Ob pluralnem javnem diskurzu, visoki volilni udeležbi in izraziti razliki v številu glasov ni mogoče zaključiti, da so zatrjevane nepravilnosti imele odločilen vpliv na referendumski izid, saj tožniki tega niso dokazali.
- UPRS Sodba I U 1610/2019-137Upravno sodišče RS · 2022
Nedovoljeno financiranje volilne kampanije v omenjenih treh kratkih in po vsebini nepomembnih delih intervjuja z C. C. očitno ni moglo vplivati na preoblikovanje volje volivcev, tako da je ta na volitvah bila izražena avtentično in svobodno. Od petih zatrjevanih nepravilnosti nedvomno izkazana samo tista, ki zadeva financiranje volilne propagande v glasilu "Ljubljana", ki pa jo je pritožnik uspel izkazati samo za en del intervjuja z C. C., ki je bil objavljen dne 10. 10. 2018, in kjer je bila intenzivnost politične propagande zelo nizka. V preostalem delu prvega pritožbenega ugovora in v vseh ostalih šestih listinskih dokazov pa pritožnik ni uspel izkazati obstoja nepravilnosti, tako da bi bilo treba na glavni obravnavi zaradi razčiščevanja ali ugotavljanja novih in drugih pravno-relevantnih dejstev ugoditi kateremu od dokaznih predlogov, ki jih je sicer sodišče na podlagi t.i. temeljnega (prvega) preizkusa pritožbe zavrnilo.zražena avtentično in svobodno.
- UPRS Sodba I U 446/2019-22Upravno sodišče RS · 2019
Sodišče v volilnem sporu uporablja procesne določbe ZUS-1 le tako, da ob tem upošteva temeljni namen volilnega spora, ki je v objektivnem sodnem nadzoru volitev. Odločitev občinskega sveta namreč ni upravni akt, s katerim bi bilo poseženo v pravni položaj posameznika, pač pa odločanje o zakonitosti volitev in o verodostojnosti volilnega izida. Četudi bi poročilo pritožničinih zaupnikov bilo prejeto v roku iz 98. člena ZLV, da se ne bi moglo obravnavati kot ugovor pritožnice, ker ga ni vložila upravičena oseba (kandidat oz. predstavnik kandidature), temveč zaupnika pritožnice. Volilna volja se izraža z glasovnico na samem volišču in ne z izjavo volivca, dano po volitvah. Ponovno štetje glasov je zato po mnenju sodišča dopustno le za tisto (tista) volišče (volišča), v zvezi s katerim je OVK pri delu volilnih odborov ugotovila nepravilnosti, ki so take narave, da ponovno štetje terjajo npr. neujemanje števila izdanih z oddanimi in neuporabljenimi glasovnicami ipd. Sklep o popravi pomote se tako izda izključno le ob primerjavi napačnega zapisa s podatki zadeve ter ni namenjen preizkusu pravilnosti ugotovljenega stanja stvari in morebitnemu popravljanju neprav
Različice besedila: 4Pokaži ▾
- od 6. 12. 2013 · trenutno
- 14. 2. 2011 – 5. 12. 2013
- 20. 11. 2007 – 13. 2. 2011
- 18. 5. 2007 – 19. 11. 2007
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
6 odločb navaja ta člen · zadnja 10. 3. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Okvir pravno odločilnih nepravilnosti v referendumskem sporu ni omejen zgolj na določbe ZVRK, temveč zajema vse nepravilnosti v zvezi z referendumsko kampanjo, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na poštenost postopka kot celote ter s tem na verodostojnost njegovega izida. Presoja nepravilnosti se lahko nanaša tudi na ravnanja oseb, ki se niso prijavile kot organizatorji kampanje. Ker gre za izražanje ljudske volje, je razveljavitev referendumskega izida dopustna le v primeru okoliščin, za katere stranka dokaže, da so vplivale ali bi lahko vplivale na izid. Lažne ali zavajajoče informacije, predstavljene v kampanji, same po sebi ne utemeljujejo razveljavitve referenduma. Presoja, katera stran (za ali proti uveljavitvi zakona) je v času kampanje podajala bolj ali manj resnične izjave, ne more biti predmet referendumskega spora. Ravnanja neprijavljenih oseb in organizacij, ki niso izraz ustavno varovanih svoboščin, temveč so usmerjena v doseganje določenega referendumskega izida, pomenijo nepravilnosti v referendumski kampanji. Statistične analize in javnomnenjske ankete niso primeren dokaz za ugotavljanje vzročne zveze med zatrjevanimi nepravilnostmi in referendumskim izidom, zlasti če temeljijo na neprimerljivih okoliščinah ali nepreverljivih metodoloških predpostavkah. Prav tako pravno odločilnega sklepanja o vplivu zatrjevanih nepravilnosti ne omogoča primerjava različnih vrst referendumov ali različnih kontekstov glasovanja. Ob pluralnem javnem diskurzu, visoki volilni udeležbi in izraziti razliki v številu glasov ni mogoče zaključiti, da so zatrjevane nepravilnosti imele odločilen vpliv na referendumski izid, saj tožniki tega niso dokazali.
Nedovoljeno financiranje volilne kampanije v omenjenih treh kratkih in po vsebini nepomembnih delih intervjuja z C. C. očitno ni moglo vplivati na preoblikovanje volje volivcev, tako da je ta na volitvah bila izražena avtentično in svobodno. Od petih zatrjevanih nepravilnosti nedvomno izkazana samo tista, ki zadeva financiranje volilne propagande v glasilu "Ljubljana", ki pa jo je pritožnik uspel izkazati samo za en del intervjuja z C. C., ki je bil objavljen dne 10. 10. 2018, in kjer je bila intenzivnost politične propagande zelo nizka. V preostalem delu prvega pritožbenega ugovora in v vseh ostalih šestih listinskih dokazov pa pritožnik ni uspel izkazati obstoja nepravilnosti, tako da bi bilo treba na glavni obravnavi zaradi razčiščevanja ali ugotavljanja novih in drugih pravno-relevantnih dejstev ugoditi kateremu od dokaznih predlogov, ki jih je sicer sodišče na podlagi t.i. temeljnega (prvega) preizkusa pritožbe zavrnilo.zražena avtentično in svobodno.
- UPRS Sodba I U 446/2019-22Upravno sodišče RS · 9. 4. 2019
Sodišče v volilnem sporu uporablja procesne določbe ZUS-1 le tako, da ob tem upošteva temeljni namen volilnega spora, ki je v objektivnem sodnem nadzoru volitev. Odločitev občinskega sveta namreč ni upravni akt, s katerim bi bilo poseženo v pravni položaj posameznika, pač pa odločanje o zakonitosti volitev in o verodostojnosti volilnega izida. Četudi bi poročilo pritožničinih zaupnikov bilo prejeto v roku iz 98. člena ZLV, da se ne bi moglo obravnavati kot ugovor pritožnice, ker ga ni vložila upravičena oseba (kandidat oz. predstavnik kandidature), temveč zaupnika pritožnice. Volilna volja se izraža z glasovnico na samem volišču in ne z izjavo volivca, dano po volitvah. Ponovno štetje glasov je zato po mnenju sodišča dopustno le za tisto (tista) volišče (volišča), v zvezi s katerim je OVK pri delu volilnih odborov ugotovila nepravilnosti, ki so take narave, da ponovno štetje terjajo npr. neujemanje števila izdanih z oddanimi in neuporabljenimi glasovnicami ipd. Sklep o popravi pomote se tako izda izključno le ob primerjavi napačnega zapisa s podatki zadeve ter ni namenjen preizkusu pravilnosti ugotovljenega stanja stvari in morebitnemu popravljanju neprav
- UPRS Sodba in sklep I U 2590/2018-19Upravno sodišče RS · 25. 1. 2019
Dostop do pravnega sredstva zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora po ZLV (98. člen) se ne ujema v celoti z dostopom do sodnega varstva (110. in 101. člen ZLV) zaradi omenjenih nepravilnosti. Zakonodajalec je za nadaljnji postopek pravnega in sodnega varstva očitno predpisal omejitev, da zoper odločitev občinske volilne komisije o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora, preko katere lahko po 100. členu ZLV samo določene osebe v naslednji fazi postopka dosežejo dostop do sodnega varstva, ni upravičen vložiti pritožbe na občinski svet vsak volivec, ampak je do tega upravičen zgolj kandidat in predstavnik kandidature ali liste kandidatov, in sicer zoper tiste odločitve občinske volilne komisije o ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnih odborov, ki bi lahko bistveno vplivale na izid volitev. Drugi pritožnik bi kot kandidat na volitvah imel dostop do sodnega varstva volilne pravice v zvezi z nepravilnostmi iz njegovega tretjega ugovora (obveščanje o kandidatih na volišču) in četrtega pritožbenega ugovora (nezaščitenost volilnih skrinjic), če bi predhodno vložil ugovor po prvem odstavku 98. člena ZLV ali pa vsaj pritožbo po prvem odstavku 100. člen
- VSRS Sodba in sklep Uv 10/2017-67Vrhovno sodišče RS · 14. 3. 2018
Izhajajoč iz odločbe Ustavnega sodišča, št. U-I-191/17 z dne 25. 1. 2018, je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru moralo presoditi, ali so v konkretnem referendumskem postopku nastale nepravilnosti ter kakšen je bil vpliv navedenih nepravilnosti na referendumski postopek in izid glasovanja. Iz izvedenih dokazov izhaja, da Vlada v referendumskem postopku ni nastopala tako, da je informirala volivce o predmetu referenduma stvarno, celovito in transparentno. Nasprotno - iz njih izhaja, da je Vlada delovala izključno v podporo uveljavitvi ZIUGDT in da je s tem vodila nedopustno enostransko referendumsko kampanjo, ki je skladno z 90. členom Ustave ter navedeno odločbo Ustavnega sodišča ne bi smela izvajati. V sredstvih Vladne referendumske kampanje, financiranih iz proračuna, niso bile celovito vključene niti informacije v zvezi z vprašanji, ki jih ureja ZIUGDT, niti niso bila predstavljena tveganja in slabosti, ki bi lahko izvirala iz uveljavitve tega zakona. Vpliva nepravilnosti ni mogoče ugotoviti v številkah, glede na obseg in naravo ugotovljene kršitve pa ni mogoče razumno sklepati, da bi bila možnost njenega vpliva na izid referenduma zgolj zanemarljiva oziroma ne
- VSRS Sklep Uv 10/2017-13Vrhovno sodišče RS · 11. 12. 2017
Sodno varstvo zoper poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja na referendumu je skladno z zakonom zagotovljeno pred Vrhovnim sodiščem, ki o vloženi pritožbi odloči ob smiselni uporabi zakona o upravnem sporu (53.a člen ZRLI). Ustavno sodišče je že sprejelo razlago 53.a člena ZRLI, po kateri je v postopku izpodbijanja referendumskega izida mogoče uveljavljati tudi vse morebitne nepravilnosti, ki bi lahko ali so vplivale na poštenost tega postopka in njegov izid, med njimi tudi kršitve pravil referendumske kampanje, vključno z njenim financiranjem. Vrhovno sodišče se strinja z nujnostjo učinkovitega sodnega varstva pravic, ki so varovane na podlagi ustavne in zakonske ureditve referenduma. Vendar pa je obenem ugotovilo, da trenutna zakonska ureditev referendumskega spora zaradi neustavnih pravnih praznin preprečuje odločitev o pritožbi v referendumskem sporu. Tako ZRLI kot tudi ZVRK (v šestem odstavku 4. člena) ne vsebujeta potrebnih vsebinskih meril in postopkovnih pravil, ki bi omogočila Vrhovnemu sodišču odločitev o pritožbi v predmetnem referendumskem sporu. S tem sta v nasprotju tako z 2. kot tudi z 22. in 23. členom Ustave Republike Slovenije, saj ne z