VSK sklep II Ip 301/2009

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) sklep o izvršbi z dne 4.3.2009 razveljavilo v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba; 2.) sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici. V obrazložitvi je navedlo, da je zoper sklep o izvršbi dolžnik vložil obrazložen ugovor.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo in predlagal njegovo razveljavitev. Trdi, da je kot izvajalec montažnih del po Podizvajalski pogodbi št. 1, po izvedbi vseh dogovorjenih del izdal dokončen obračun. Glede na to, da na navedeni obračun ni v pogodbeno določenem roku prejel nobene pripombe, je smatral, da je obračun potrjen. Napačna je trditev dolžnika, da nepotrjena končna situacija ni verodostojna listina. Ker dolžnik v roku za plačilo ni pisno zavrnil situacije, se smatra, da je listina potrjena. Poleg tega pa je za potrebe računovodskega usklajevanja dolžnik potrdil izpis odprtih postavk. Meni, da dopis vodilnega partnerja C. d.d. G-ju. ne more biti osnova za obračun morebitne škode, zamude ter posledično neplačila. Obenem upnik izjavlja, da je bil z navedenim dopisom seznanjen šele v gradivu, ki ga je dolžnik priložil ugovoru.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Za vprašanje, ali je končna situacija verodostojna listina iz 23. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ni pomembno, ali jo je podpisal oziroma potrdil naročnik, ampak je pomembno, da sta v njej navedena upnik in dolžnik, znesek, ki ga dolguje dolžnik upniku, zapadlost v plačilo; vse navedeno skupaj z opisom del ter žigom in podpisom upnika pa končna situacija št. 2, na podlagi katere je upnik v obravnavanem primeru vložil predlog za izvršbo, dolžnik pa je to situacijo priložil ugovoru, tudi vsebuje. V tej listini, sestavljeni s strani upnika pa dolžnik oziroma investitor ni potrdil, da so dela, ki so izkazana v tem obračunu opravljenih del, resnična v navedenih količinah. Na dejstvo, da situacija ni potrjena, je izrecno opozoril dolžnik v ugovoru in je ugovor zato obrazložen in utemeljen (2. odst. 61. čl. ZIZ); gre za to, da če je pri spornem pravnem razmerju šlo bodisi za podjemno pogodbo bodisi za gradbeno pogodbo (kot vrsto podjemne pogodbe), velja določilo, da naročnik ni dolžan izplačati plačila, preden ne pregleda izvršenega dela in ga ne potrdi (3. odst. 642. čl. Obligacijskega zakonika, OZ). Ob dejstvu, da tudi pritožnik priznava, da sporna končna situacija s strani dolžnika ni bila potrjena, bodo okoliščine, ki jih zatrjuje v pritožbi, lahko le predmet sledečega pravdnega postopka, v katerega se je z izdajo izpodbijanega sklepa prevesila obravnavana izvršilna zadeva (da je dolžnik dejansko sprejel končno situacijo in jo zavedel v svojih poslovnih knjigah; da v pogodbeno določenem roku upnik ni prejel nobene pripombe na dokončen obračun in da ga je zato štel za potrjenega; da se ni dolžnik obrnil nanj s kakšnimi zahtevami glede cene, količine in vrste izvedenih del ter morebitnimi zahtevki za odpravo pomanjkljivosti).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.