VSK sklep I Ip 464/2009

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika V.T. zoper sklep o izvršbi z dne 16.8.2007. Zavrnilo je tudi predlog tega dolžnika za omejitev izvršbe tako, da bi se ta najprej opravila na nepremičnino s parc.št. 212/2 k.o. R., nato pa, v kolikor ne bi zadostovala za poplačilo celotnega dolga, še na nepremičnino s parc.št. 212/1 k.o. R.

Zoper obe odločitvi v tem sklepu se pritožuje dolžnik V.T. V pritožbi navaja, da notarski zapis SV 1 ne vsebuje klavzule izvršljivosti oziroma v njem ni izrecno zapisano, da je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo. Ker gre za notarski zapis pred novelo ZIZ, bi moral upnik dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo opozoriti na zapadlost terjatve in bi moral notar potrditi izvršljivost notarskega zapisa, zato je sklep o izvršbi v nasprotju z določilom 20.a člena ZIZ. Dolžnik je v ugovoru opozoril, da se njegove poslovne listine ne ujemajo z listinami upnika glede višine terjatve. Družba T. d.o.o. je odplačevala upniku kredit in njegovo stanje dolga se ne ujema s stanjem upnika, ker očitno upnik dolžnikovih plačil ni upošteval. Družba T. d.o.o. je kredit pri upniku zavarovala tudi z menicami, ki so bile po podatkih dolžnika unovčene, oziroma so bile primarno zavarovanje kredita upnika. Zato bi moral upnik v tem postopku izkazati, da menice niso bile unovčene oziroma jih ni bilo mogoče unovčiti. Bila je dana tudi bančna garancija in bi upnik lahko unovčil tudi to garancijo, kar pomeni, da bo dobil ob realizaciji sklepa o izvršbi dvojno plačilo. Dolžnik je podal utemeljen predlog po 34. členu ZIZ za omejitev izvršbe, pa je sodišče tudi ta njegov predlog zavrnilo brez utemeljenega razloga. Meni, da je izpodbijani sklep nezakonit in predlaga višjemu sodišču, da ga razveljavi in njegovemu ugovoru ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajal samo, da upnica ni predložila dokazil o višini dolga, da se izpisek iz poslovnih knjig ne glasi na družbo T. d.o.o. in da dolžnik nima vpogleda v poslovne knjige glavnega dolžnika ter zato dvomi v višino dolga. Sodišče je na te ugovorne navedbe odgovorilo na tretji strani izpodbijanega sklepa in pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem v tem delu, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžnikov ugovor.

Z ostalimi pritožbenimi navedbami dolžnik širi ugovorne razloge. Ker pa je na podlagi drugega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) sodišče pri odločanju o ugovoru dolžno paziti po uradni dolžnosti še na razloge iz 1. do 4. točke in pri razlogu iz 7. točke na to, ali je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v prometu, je pritožbeno sodišče preizkusilo, ali so nove okoliščine, ki jih zatrjuje v pritožbi, takšne, da bi moralo na te okoliščine paziti sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti, ali je dolžnik v teh navedbah prekludiran (člen 337 ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

V pritožbi dolžnik na novo zatrjuje, da izvršilno sodišče ne bi smelo dovoliti izvršbe, ker v listinah, ki so bile priložene izvršilnemu predlogu, ni klavzule izvršljivosti. Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina (2. točka 55. člena ZIZ), zato je pritožbeno sodišče preizkusilo to pritožbeno trditev in ugotovilo, da ni resnična. V notarskem zapisu notarke E.L. z dne 8.6.1999, je jasno napisano, da zajema pogodba o priznanju in zavarovanju terjatve, sklenjena med kreditodajalko banko V. d.d. in kreditojemalcem in zastaviteljem T. d.o.o. ter zastaviteljema V.T. in T.T., določilo iz 4. člena Zakona o notariatu in je s tem direkten izvršilni naslov, zato je stranke ponovno opozorila na posledice sklenjenega pravnega posla in na to so stranke pred njo izjavile, da so z vsebino pogodbene natančno seznanjene in jo odobrijo ter pred notarko lastnoročno podpišejo. Iz te določbe jasno sledi, da je dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo.

V pritožbi dolžnik na novo trdi tudi, da odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva. Ugovorni razlog, če odločba na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi še ni izvršljiva, se prav tako presoja po uradni dolžnosti. Vendar tudi v tem primeru pritožba ni utemeljena, saj je sodišče prve stopnje iz izvršilnih naslovov ugotovilo, da je terjatev zapadla že pred vložitvijo predloga za izvršbo. Določbo 20.a člena ZIZ pa je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo. Predlog za izvršbo je bil namreč v tej zadevi vložen 30.3.2007, to zakonsko določbo je uvedel ZIZ-C, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 17/2006 z dne 17.2.2006, torej pred vložitvijo predloga za izvršbo.

Okoliščina, da je bila za zavarovanje upnikovega posojila dana tudi bančna garancija, kakor tudi okoliščina, da je kredit družbe zavarovan z menico ni pomembna v tem postopku, razen če je s to trditvijo dolžnik ugovarjal, da je obveznost že izpolnjena, vendar trditev ni takšna in je tudi sicer bila preveč pavšalna in brez dokazne podlage, da bi jo bilo mogoče upoštevati.

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo tudi o predlogu dolžnika, da se izvršba omeji na eno nepremičnino. V izpodbijanem sklepu so o zavrnitvi tega predloga pravilni in zakoniti razlogi, zato se v izogib ponavljanju pritožbeno sodišče v tem delu v celoti sklicuje na to obrazložitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba dolžnika je iz zgoraj navedenih razlogov neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (drugi odstavek 365. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).