VSRS Sklep III Ips 109/2008

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne v nadaljnji postopek sodišču prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o vpisu v sodni register po uradni dolžnosti pri subjektu vpisa J. d.d. izbrisalo vse vpise v zvezi s (predhodnim) stečajnim postopkom.

2Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep o vpisu v sodni register izdalo na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Mariboru St 34/06-2126 z dne 5. 12. 2006, s katerim je bil (med drugim) (1) ustavljen stečajni postopek zoper J. d.d., poleg tega pa je bilo (2) ugotovljeno, da je kupec R. d.o.o. plačal kupnino za nakup stečajnega dolžnika, in (3) odrejeno, da se stečajni dolžnik izroči kupcu. S sklepom St 34/06-2126 z dne 5. 12. 2006, ki je bil izdan na podlagi prvega in četrtega odstavka 147. člena Zakona o prisilni poravnavi in stečaju (v nadaljevanju ZPPSL), je Okrožno sodišče v Mariboru odločilo še, (4) da se kupec R., d. o. o., vpiše v sodnem registru kot ustanovitelj J. d.d..

3Proti sklepu o vpisu v sodni register je kot udeleženec postopka vložil pravočasno pritožbo R., d. o. o., ki je trdil, da je kupec subjekta vpisa. V pritožbi je opozoril, da ga sodišče prve stopnje ni vpisalo kot ustanovitelja pri subjektu vpisa, kot bi to moralo storiti, skladno s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru St 34/06-2126 z dne 5. 12. 2006 in tretjim odstavkom 171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). V pritožbi je predlagal tudi, naj registrsko sodišče, to je sodišče prve stopnje, sklep o vpisu v sodni register dopolni. Sodišče prve stopnje o predlogu za dopolnitev sklepa o vpisu v sodni register ni odločilo. Pritožbo pa je predložilo sodišču druge stopnje.

4Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep o vpisu v sodni register. Svojo odločitev je utemeljilo s stališčem, da je kupnina za subjekt vpisa, ki je prodan kot pravna oseba v stečajnem postopku, ustanovitveni kapital pravne osebe. Ker je kupnina za nakup subjekta vpisa po ugotovitvah sodišča druge stopnje znašala 17.526,28 EUR (prej 4.200.000,00 SIT), najnižji ustanovitveni kapital delniške družbe pa je po določbi 171. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) 25.000,00 EUR, kupec subjekta vpisa po presoji sodišča druge stopnje ni izkazal pogojev za nadaljevanje že vpisane delniške družbe. Sodišče druge stopnje je zato zavrnilo uporabo tretjega odstavka 171. člena ZPPSL.

5Zoper sklep sodišča druge stopnje je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej je uveljavljalo zmotno uporabo tretjega odstavka 171. člena ZPPSL, podrejeno pa še opustitev uporabe 372. do 374. člena ZGD-1. Vrhovno državno tožilstvo je predlagalo, naj Vrhovno sodišče Republike Slovenije zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in v sodni register vpiše kupca subjekta vpisa kot ustanovitelja.

6Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena udeležencu in subjektu vpisa, ki nanjo nista odgovorila.

7Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

8Zapoved iz tretjega odstavka 171. člena ZPPSL o vpisu kupca kot ustanovitelja v sodni register po uradni dolžnosti ni pogojena z obstojem dejstva, da (že ustanovljena) delniška družba (še) izpolnjuje pogoj iz 171. člena ZGD-1 o najnižjem znesku osnovnega kapitala. Vrhovno sodišče v besedilu tretjega odstavka 171. člena ZPPSL ne najde podlage za drugačno stališče pritožbenega sodišča. Ker v obravnavanem primeru ne gre za vpis novo ustanovljene delniške družbe na predlog stranke, temveč za vpis po uradni dolžnosti (tretji odstavek 171. člena ZPPSL in drugi odstavek 9. člena Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju ZSReg), ne pride v poštev niti dolžnost preverjanja tega dejstva v okviru pristojnosti registrskega sodišča iz 34. člena ZSReg. Zato pa tudi kupec subjekta vpisa v postopku vpisa po uradni dolžnosti po tretjem odstavku 171. člena ZPPSL ni dolžan izkazovati, ali delniška družba – subjekt vpisa (še) izpolnjuje pogoj o najnižjem znesku osnovnega kapitala iz 171. člena ZGD-1. Podlage za takšno njegovo dolžnost ni niti v ZPPSL niti v ZSReg niti v ZGD-1. Stališče sodišča druge stopnje, da bi bil moral kupec subjekta vpisa v tem postopku izkazati, da ima subjekt vpisa osnovni kapital vsaj v vrednosti 25.000,00 EUR, je tako zmotno. Vrhovno državno tožilstvo zato pravilno opozarja na zmotno uporabo tretjega odstavka 171. člena ZPPSL, po kateri registrsko sodišče po uradni dolžnosti vpiše v sodni register na podlagi pravnomočnega sklepa iz četrtega odstavka 147. člena ZPPSL kupca kot ustanovitelja pravne osebe, ki je bila prodana v stečajnem postopku.

9Odločitev Vrhovnega sodišča temelji na smiselni uporabi drugega odstavka 380. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in 19. členom ZSReg ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).

10Napotki za nadaljnji postopek so v pretežni meri razvidni že iz dosedanje obrazložitve. Vrhovno sodišče dodaja, da v sklepu o vpisu v sodni register ni odločitve registrskega sodišča o spornem vpisu ustanovitelja. Prav tako iz podatkov spisa ni razvidno, da bi sodišče prve stopnje odločilo o predlogu zatrjevanega kupca subjekta vpisa, naj ga registrsko sodišče vpiše v sodni register kot ustanovitelja. Zato bo treba pritožbo zatrjevanega kupca subjekta vpisa, ki vsebuje ta predlog, po prvem odstavku 327. člena ZPP (v zvezi z 19. členom ZSReg ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku) obravnavati najprej kot predlog za dopolnitev sklepa o vpisu v sodni register. Predlogu naj sodišče prve stopnje ugodi, če bo ugotovilo, da so izpolnjene predpostavke iz tretjega odstavka 171. člena ZPPSL.