9. člen ZSReg

Tožnica je imela v Republiki Sloveniji status zavarovanca od dneva vpisa do izbrisa iz poslovnega registra, ne glede na pritožbeno zatrjevanje, da družba od 30. 4. 2022 dalje ni poslovala, ker je bil sprejet sklep skupščine o prenehanju družbe po skrajšanem postopku. Bistveno je, da je prišlo do izbrisa družbe iz sodnega registra šele na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2023/... z dne 2. 3. 2023 po predhodno izdanem sklepu Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Srg 2023/... z dne 18. 1. 2023, s katerim je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za izbris družbe iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku. Slednje dejstvo ne more izpodbiti niti potrdilo notarja z dne 14. 5. 2024, da je bila vloga pomotoma vložena šele 6. 12. 2022. Kot pravilno ugotavlja sodišče, bi bilo slednje lahko le predmet morebitnih odškodninskih postopkov zoper notarja in ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve toženca. Ravno zaradi tega tudi zaslišanje oziroma soočenje z notarjem ne bi pripomoglo k za tožnico ugodnejši rešitvi. Sodišče ni dolžno slediti vsem dokaznim pobudam stranke, je pa dolžno morebitno zavrnitev dokaznega predloga ustrezno

Na podlagi obvestila izvršilnega sodišča se izvršba na delež družbenika po uradni dolžnosti opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska dobljenega s prodajo. Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi (subjektu vpisa) in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež. Registrsko sodišče odloči o zahtevku za vpis vsakega podatka v sodni register, pri tem pa mora biti sklep obrazložen le, če se z njim zavrne ali zavrže predlog ali, če se z njim odloči o predlogih udeležencev, ki si med seboj nasprotujejo. Če registrsko sodišče izda ugodilno odločbo v postopku, sklepa ni treba obrazložiti. Prijavo za vpis družbe (oziroma katerihkoli sprememb) vloži oseba, ki je po zakonu ali njenih aktih upravičena za zastopanje, če s tem zakonom ni določeno drugače. Ravno zakonita zastopnica subjekta vpisa, ki je hkrati 100 odstotna družbenica, bi morala ravnati v skladu z navedenimi obveznostmi.

Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon. Sklep o začasni odredbi ima, kadar je izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Zaznamba sklepa o izvršbi je konkretno izvršilno dejanje in ta vpis opravi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, kar izhaja iz 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg, ko prejme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Pri tem ne presoja utemeljenosti izdane začasne odredbe, saj odloča o tem le sodišče v postopku, v katerem je bila začasna odredba izdana. Iz 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg izhaja, da se pri subjektu vpisa, ki je družba z omejeno odgovornostjo (kar je subjekt vpisa v obravnavanem primeru), vpiše tudi zaznamba sklepa o izvršbi oziroma začasna odredba. Ker se določbe ZIZ o izvršbi pri zavarovanju z začasno odredbo uporabljajo le smiselno (239. člen ZIZ), z izdano začasno odredbo pa je bilo odločeno, da se pri poslovnih deležih le zaznamuje izdaja nepravnomočne sodbe, po presoji pritožbenega sodišča taka vsebina ne predstav

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti, ker je izrek nejasen, obrazložitev sklepa pa sama s seboj v nasprotju. Če je registrsko sodišče opravilo vpis sklepa o izvršbi v podatkovni sklop "razno" na podlagi dopisa izvršilnega sodišča, ki mu je poslalo sklep o izvršbi, kar izhaja tudi iz podatkov spisa, potem je v nasprotju s to ugotovitvijo zaključek sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, da predlog za vpis zastavne pravice na deležu ustanoviteljev zavoda ni utemeljen, ker ima ta status kolektivne organizacije. Prvič zato, ker vpis ni bil opravljen v podatkovnem sklopu, ki se nanaša na ustanovitelje, pač pa v podatkovnem sklopu "razno", v katerega se vpisujejo podatki, za katere zakon določa, da se vpišejo v sodni register ali podatki, ki so pomembni za pravni promet in njihov vpis zahteva subjekt vpisa. In drugič zato, ker se postopek ni začel z vložitvijo predloga v smislu določbe prvega odstavka 9. člena ZSReg. Posledično se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo do vprašanja pravilnosti vpisa izdanega sklepa o izvršbi na podlagi določb ZIZ v podatkovni sklop razno.

Registrsko sodišče lahko v določenih primerih začne postopek tudi po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa, vendar samo, kadar tako določa zakon. Za primer, kadar pri fizični osebi, ki je vpisana v sodnem registru kot družbenik d. o. o., po vpisu pride do spremembe identifikacijskih podatkov (in si niti ne uredi prebivališča v Republiki Sloveniji oziroma kot tujec ne pridobi veljavne davčne številke, da bi se identifikacijski podatki lahko primerno povezali) noben zakon ne določa, da registrsko sodišče po uradni dolžnosti začne postopek (začasnega) izbrisa družbenika. Zato za izbris družbenice v konkretnem primeru niso bili podani zakonski pogoji.

Tožena stranka kot oseba z javnimi pooblastili ni upravičeni predlagatelj postopka izbrisa in zato tudi ne stranka tega postopka, ki ga izvede registrsko sodišče. Po določbi drugega odstavka 9. člena ZSReg se postopek vpisa v sodni register lahko začne tudi po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon. Podlago za začetek postopka izbrisa pravne osebe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP pa izrecno določa 431. člen ZFPPIPP. Obravnava obvestila iz 428. člena kot predloga za začetek postopka izbrisa zato ni dopustna. Po 41. členu ZSReg ni mogoče uveljavljati ničnosti vpisa izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Z izbrisom iz sodnega registra je družba Z. d. o. o. dokončno prenehala obstajati kot pravna oseba in je ni več mogoče oživeti in ponovno vzpostaviti njeno pravno subjektiviteto. 41. člen ZSReg namreč govori o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa, ne pa o ničnosti vpisa izbrisa subjekta iz sodnega registra.

Okrožno sodišče v Celju je s sklepom Srg 2019/000 z dne 30. 10. 2019 vpisalo ustanovitev družbe U. o. o., ta pa z listinami, ki jih je predložila predlogu za vpis sebe namesto J. Z. kot družbenika v družbi A., d. o. o., ni izkazala, da je že ob ustanovitvi njen poslovodja pridobil pravico razpolaganja s poslovnim deležem J. Z. v družbi A., d. o. o. Ker se morajo stvarni vložki v celoti izročiti pred prijavo za vpis v sodni register in sicer tako, da lahko poslovodja družbe z njimi prosto razpolaga, je registrsko sodišče na podlagi predloženih listin in kronološki potek dejanj pravilno sklepalo, da ne gre za prenos zaradi izročitve poslovnega deleža kot stvarnega vložka ob ustanovitvi družbe U. d. o. o. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, ker iz priloženih listin ne izhajajo. Pritožnika neutemeljeno vztrajata pri materialno pravno neutemeljenem stališču, da gre le za tehnično izvedbo že opravljenega prenosa poslovnega deleža.

V obravnavanem primeru registrsko sodišče materialnopravno zmotno enači položaj predlagatelja postopka izbrisa, ki se izvede na predlog, s položajem osebe, na obvestilo katere registrsko sodišče začne postopek izbrisa po uradni dolžnosti. Ker izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, ki so navedena v obvestilu državnega organa o zatrjevani domnevi izbrisnega razloga, ga ni mogoče preizkusiti, s tem pa tudi ne odgovoriti pritožnici, ali bi v konkretnem primeru na podlagi njenega obvestila registrsko sodišče moralo po uradni dolžnosti začeti postopek izbrisa. Registrsko sodišče nima zakonskih pooblastil za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije po uradni dolžnosti, če o domnevi izbrisnega razloga ne dobi obvestila od oseb, ki so k temu z zakonom zavezane.

V postopku izbrisa, ki ga začne registrsko sodišče po uradni dolžnosti, sodišče sklep o začetku postopka izda ali pa ga ne izda. V kolikor sodišče na podlagi obvestila s sklepom ne začne postopka za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, o tem osebo, od katere je prejela obvestilo, povratno le obvesti o razlogih, zakaj ne bo začelo postopka po uradni dolžnosti.

V kolikor sodišče na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP ne začne po uradni dolžnosti postopka za izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije, o tem osebo, od katere je prejelo obvestilo, povratno le obvesti o razlogih, zakaj ne bo začelo postopka po uradni dolžnosti. Ta oseba nima statusa udeleženke postopke izbrisa, posledično nima zato praviloma niti pravice do pritožbe zoper sklep registrskega sodišča v postopku izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije. V konkretnem primeru pa ima pravico do pritožbe, ker jo je že registrsko sodišče obravnavalo kot udeleženko postopka - predlagateljico; zmotnost take obravnave pa je pritožnica s pritožbo tudi izrecno izpodbijala in v tem delu s pritožbo tudi uspela.

V obravnavanem primeru se je registrski postopek začel po uradni dolžnosti in ne na predlog, zato je neutemeljeno pritožbeno uveljavljanje kršitve 31. člena ZSReg, ki nalaga dolžnost vročanja predloga za vpis in listin, ki so priložene predlogu, subjektu vpisa in tretjim, katerih pravice bi lahko bile z vpisom prizadete. Sicer pa pritožnik tudi ne zatrjuje, da se z izvedenim vpisom kakorkoli posega v njegove pravice ali pravice koga tretjega.

Po presoji za odločitev pomembnega zapisnika skupščine subjekta vpisa, ki je bila izvedena 15. 5. 2018, se bo moralo sodišče prve stopnje pri ponovnem odločanju o predlogu za vpis članov nadzornega sveta najprej opredeliti do vprašanja, ali je sklep skupščine, ki ga je predlagatelj predložil predlogu za vpis članov nadzornega sveta, zakonit. Če oceni, da je sklep, ki je podlaga za vpis določenega podatka v sodni register ničen, pomeni, da tudi zahtevek za vpis ni v skladu z zakonom. Pred eventualno ponovno odločitvijo o prekinitvi registrskega postopka pa se bo moralo najprej jasno opredeliti do vprašanja, katero dejstvo je v konkretnem primeru pomembno za presojo ničnosti tega sklepa skupščine. Nato bo moralo še ugotoviti, ali je navedeno relevantno dejstvo med predlagateljem in udeležencem registrskega postopka (če bo tak status priznalo osebi, ki je predlagala prekinitev postopka) sporno. Če pa pri ponovnem odločanju ne bo prekinilo postopka in bo predlog za prekinitev postopka zavrglo ali zavrnilo, bo moralo hkrati odločiti tudi o utemeljenosti predloga za vpis podatkov o članih nadzornega sveta v skladu s 34. členom ZSReg.

Postopek vpisa v sodni register loči dva položaja. Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa in to samo, kadar tako določa zakon. Vsebina akta socialnega podjetja je določena v 12. členu ZSocP. Vsebina vloge za registracijo socialnega podjetja po materialnem pravu je določena v 14. in 15. členu ZSocP. Nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja z vpisom dostavka "socialno podjetje" pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco. Sodišče druge stopnje razume postopek registracije socialnega podjetja tako, da če so izpolnjene materialno pravne predpostavke za vpis spremembe nepridobitne organizacije v socialno podjetje, ki morajo temeljiti le na pravilno oblikovanem predlogu za vpis spremembe, registrsko sodišče ugodi predlogu za vpis sprememb v sodni register. Besedilo drugega odstavka 15. člena ZSocP, ki določa, da registrski organ "z aktom" odloči ... je treba razumeti na način, da registrsko sodišče po preizkusu vseh pogojev iz 34. člena ZSReg, ki morajo biti izpolnjeni v skladu z ZSocP, s sklepom odloči, da se pri firmi ali imenu n

Poleg vsebine, ki je določena v aktu o ustanovitvi zasebnega zavoda, mora vsebovati akt socialnega podjetja še določbe o socialnem podjetju. V katerih primerih lahko nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja, je določeno v 8. členu ZScoP, ki loči med tipom A in B socialnega podjetja. Iz akta o socialnem podjetju mora jasno izhajati, ali gre za tip A ali tip B socialnega podjetja. Če ustanovitelj v sodni register vpisanega zavoda spremeni akt o ustanovitvi zasebnega zavoda v akt o socialnem podjetju, mora ustrezno spremeniti tudi ime zavoda, tako da k že vpisanemu imenu doda dostavek: socialno podjetje. Predlogu za vpis akta socialnega podjetja in za vpis spremembe imena mora biti predložen akt socialnega podjetja in listine, ki so navedene v prvem v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZScoP. Odredba s pozivom za odpravo pomanjkljivosti mora biti jasna in predlagatelju razumljiva.

Vpis zaznambe sklepa o začasnem zavarovanju pri poslovnem deležu družbenika po uradni dolžnosti predstavlja konkretno izvršilno dejanje. Zato sodni register listin, na podlagi katerih je bila zaznamba opravljena, ne pošilja niti subjektu vpisa niti imetniku poslovnega deleža.

Z izpodbijanim sklepom je bila le realizirana vsebina prvostopenjske sodbe in sklepa. S sklepom je bilo ugodeno ugovoru zoper izdano začasno odredbo in zavrnjen predlog za njeno izdajo. S sodbo pa je bila ugotovljena ničnost sklepov skupščine subjekta vpisa. Smiselno je sicer v razlogih izpodbijanega sklepa zapisano, da je izpodbijani sklep izdan v korist pritožniku in subjektu vpisa. Slednje razloge je mogoče razumeti tako, da pritožba, s katero pritožnik ne more zase doseči koristi in si s sodno odločbo izboljšati svoj pravni položaj, nima pravnega interesa za vložitev pritožbe. Iz podatkov spisa niti ne izhaja, da bi pritožnik pojasnil, zakaj utegne biti njegov pravni interes s sodno odločbo prizadet. Le tako bi lahko registrsko sodišče na podlagi njegovih pojasnil pravilno presojalo, ali ima sploh položaj udeleženca v postopku (prvi odstavek 17. člena ZSReg).

Zakon sodišču nalaga, da v primeru, če posebne okoliščine zahtevajo drugače, zadev ne obravnava po vrsti kot jih je prejelo. V odločbi tretjega odstavka 165. člena ZIZ je zakonska podlaga za to, da se v sodnem registru brez predloga opravi vpis zaznambe sklepa o izvršbi na delež družbenika. Registrsko sodišče opravi najprej preizkus obstoja procesnih predpostavk za odločanje o predlogu za vpis, nato pa je dolžno opraviti še materialno pravno presojo utemeljenosti zahtevka. V konkretnem primeru je pri odločanju o predlogu za vpis spremembe družbenika ugotovilo, da je družbenik A.A. svoj poslovni delež brezplačno odsvojil potem, ko mu je izvršilno sodišče s sklepom o izvršbi v korist upnika A. d. d. že prepovedalo razpolagati z njegovim deležem. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja, pa sodišču prve stopnje ni mogoče očitati zmotne uporabe materialnega prava zaradi zavrnitve predloga za vpis spremembe, ki temelji na pogodbi, ki je bila sklenjena že po prepovedi razpolaganja s poslovnim deležem.

Niti ZSReg niti ZFPPIPP registrskemu sodišču ne nalagata, da na podlagi preklica izjave, dane na podlagi četrtega odstavka 4. člena ZSReg, po uradni dolžnosti začne kakšen postopek zoper subjekt vpisa. V registrskem postopku, ki je po svoji naravi nepravdni postopek, sodišče tudi ne odloča o sporu med gospodarsko družbo in lastnikom objekta, ki nastane s preklicem izjave o dovolitvi poslovanja na naslovu, na katerem je njegov objekt.

Če je bil določen podatek vpisan v sodni register na podlagi sklepa skupščine, ki je bil s pravnomočno sodbo razveljavljen ali je bila ugotovljena ničnost skupščinskega sklepa, pa registrsko sodišče nima v določbi ZGD-1 zakonske podlage, da po uradni dolžnosti vzpostavi prejšnje stanje vpisov posameznih podatkov, kot so bili vpisani pred vpisom spremembe na podlagi razveljavljenega ali ničnega sklepa skupščine.

Predlagateljica ni že na podlagi dogovora med zakoncema uresničila pravice in obveznosti iz poslovnega deleža. Ob stiku dveh pravnih področij, to je obveznega urejanja medsebojnih razmerij zakoncev po ZZZDR in družbenikov v družbi z omejeno odgovornostjo, je za pravilno materialno pravno presojo treba uporabiti tudi materialno pravne določbe ZGD-1. Za pravno veljavno pridobitev poslovnega deleža v družbi torej ne zadošča le presoja pravnih razmerij med zakoncema, ampak je treba opraviti tudi materialnopravno presojo pravilnosti prenosa poslovnega deleža v skladu z določbami ZGD-1. Primer pridobitve poslovnega deleža z razdelitvijo skupnega premoženja zakoncev v ZGD-1, ni urejen. Položaj zakoncev ob delitvi skupnega premoženja je lahko primerljiv s položajem dediča pri dedovanju poslovnega deleža. Zato je sodna poravnava, sklenjena pred sodnikom, zadostna podlaga za spremembo družbenika v družbi in ni potrebna posebna pogodba (v obliki notarskega zapisa) o prenosu poslovnega deleža v subjektu vpisa.