VSL Sklep I Cpg 102/2020

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotna udeleženca R. T. in A. d. o. o. sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog predlagateljice, da se R. T. kot direktorju in družbeniku družbe N. d. o. o. odvzame upravičenje za vodenje poslov v družbi N. d. o. o. (I. točka) in odločilo, da je predlagateljica dolžna nasprotnima udeležencema R. T. in A. d. o. o. povrniti stroške postopka v višini 1.633,82 EUR z obrestmi (II. točka).

2Zoper sklep se je pravočasno pritožila predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 52. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1 in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Na pritožbo sta odgovorila nasprotna udeleženca R. T. in A. d. o. o. Pritožbi nasprotujeta in pritožbenemu sodišču predlagata, da jo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevata povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev o tem, da se predlog predlagateljice zavrže kot nedovoljen, oprlo na dejstvo, da je družba N. d. o. o., v katerem je drugi nasprotni udeleženec R. T. eden od dveh direktorjev in družbenik, družba z omejeno odgovornostjo. Institut odvzema upravičenja do vodenja poslov družbeniku pa je v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 50. člena v zvezi z 90. členom ZGD-1 dopusten in zakonsko predviden le v družbah z neomejeno odgovornostjo.

6Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti drugače zaradi specifične situacije v konkretnem primeru, ko je predlagateljica ena od dveh družbenikov v družbi N. d. o. o., v kateri imata družbenika vsak 50% poslovni delež, in sicer zaradi zavarovanja njenih interesov, ki se kažejo v preprečitvi zmanjšanja premoženja družbe zaradi protipravnih ravnanj direktorja R. T., ki po trditvah pritožnice vedoma in mimo omejitev opredeljenih v sodnem registru, družbi N. d. o. o. povzroča škodo.

7Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z jasnimi in izčrpnimi razlogi sodišča prve stopnje iz obrazložitve izpodbijanega sklepa (8. točka) in dodaja, da je institut odvzema upravičenja za vodenje poslov ali zastopanje družbeniku, ki izhaja iz prve alineje prvega odstavka 50. člena ZGD-1, zakonsko predviden in mogoč le za družbe z neomejeno odgovornostjo. Družba z neomejeno odgovornostjo je namreč osebna gospodarska družba, v kateri je zastopanje in vodenje poslov načeloma zaupano vsem družbenikom (85. člen ZGD-1), razen če dogovor družbenikov v družbeni pogodbi omogoča prenos upravičenja za vodenje poslov na tretje. Celotna zakonska ureditev družbe z neomejeno odgovornostjo, v kateri družbeniki za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem (prvi odstavek 76. člena ZGD-1), je usmerjena v drugačno (osebno) povezanost družbenikov kot je to urejeno pri družbi z omejeno odgovornostjo. V družbi z omejeno odgovornostjo, ki je kapitalska gospodarska družba in v kateri družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo (472. člen ZGD-1), pa je poslovodstvo, kot je to v izpodbijanem sklepu pojasnilo že sodišče prve stopnje, zaupano enemu ali več direktorjem, ki na lastno odgovornost (in pod odškodninsko odgovornostjo) vodijo posle družbe in jo zastopajo (515. člen ZGD-1). Že tako temeljno zakonsko razlikovanje med lastnostmi ene in druge oblike gospodarske družbe, ne dovoljuje analogne uporabe zakonskih določb, ki veljajo pri družbi z neomejeno odgovornostjo tudi pri družbi z omejeno odgovornostjo, ne glede na zatrjevano specifičnost konkretne situacije. Ravnanje, ki ga zasleduje pritožba, bi bilo v nasprotju z osnovnim zakonskim konceptom razlikovanja osebnih in kapitalskih družb, zato je odločitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, ki je predlog kot nedovoljen zavrglo, pravilna.

8Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP ter prvim odstavkom 42. člena ZNP-1), je pritožbo predlagateljice kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 42. člena ZNP-1).

9Iz tretjega odstavka 40. člena ZNP-1 sicer izhaja, da če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, krijejo stroške ti udeleženci. Nasprotna udeleženca zahtevata povračilo stroškov za odgovor na pritožbo. V skladu s 4. točko tar. št. 26 Odvetniške tarife - OT pa je predvideno povračilo stroškov le za pravno sredstvo, ne pa tudi za odgovor na pravno sredstvo, kot je to v primeru uporabe pravnih sredstev v pravdnem postopku (prim. 1. točko tar. št. 21 OT). Ker torej v OT ni predvideno povračilo stroškov za odvetniško storitev odgovor na pritožbo v nepravdnem postopku, nasprotnima udeležencema priglašeni stroški ne gredo iz tega razloga. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da sta nasprotna udeleženca dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.