VSL Sodba I Cpg 31/2020

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 279,99 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nastanka zamude dalje do plačila.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu citirano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavi sklep 25. skupščine toženca z dne 30. 1. 2018 pod točko 2 dnevnega reda (I. točka), ki se glasi:

„ Skupščina soglaša s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, na podlagi katere S. d. d. proda in prenese 111.773 imenskih kosovnih delnic izdajatelja banke X. d. d., z oznako ..., banka Y. d. d. pa kot fiduciarni imetnik proda in prenese 34.287 imenskih kosovnih delnic izdajatelja banke X. d. d. z oznako ... po ceni 298,00 EUR na delnico na kupca banka Z. a. d.

To soglasje velja pod pogojem, da upravni odbor S. d. d. pred podpisom kupoprodajne pogodbe pridobi od kupca banka Z. a. d. Beograd izjavo s priloženimi verodostojnimi dokazili, ki ne smejo biti starejši od 15 (petnajst) dni, da ima kupec vsa potrebna in veljavna soglasja Narodne banke Srbije, Banke Slovenije oziroma Evropske centralne banke za pridobitev navedenih delnic v roku 45 (petinštirideset) dni od tega sklepa, sicer se šteje, da skupščina soglasja ni dala.“,

zavrnilo podredni tožbeni zahtevek, da se ta isti sklep skupščine tožene stranke ugotovi za ničnega (II. točka) ter tožeči stranki v plačilo naložilo 477,85 EUR pravdnih stroškov tožene stranke (III. točka).

2Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podredno sodbo sodišča prve stopnje razveljavi.

3Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. V odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, tožeči stranki pa naloži v plačilo njene stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Iz izpodbijane sodbe izhaja sledeče nesporno dejansko stanje:

- da je Upravni odbor tožene stranke dne 22. 12. 2017 objavil sklic 25. skupščine tožene stranke za dne 30. 1. 2018 (A1);

- da se je tožeča stranka kot imetnica 929 delnic tožene stranke in s tem delničarka tožene stranke, preko svojega pooblaščenca J. Z. udeležila 25. skupščine tožene stranke, ki je bila izvedena dne 30. 1. 2018;

- da je delničar tožene stranke Q. na sami skupščini podal nasprotni predlog k 2. točki dnevnega reda tako, da skupščina soglaša s sklenitvijo kupoprodajne pogodbe, na podlagi katere tožena stranka proda in prenese 111.773 delnic izdajatelja banka X. d. d. (...), banka Y. d. d. pa kot fiduciarni lastnik proda in prenese 34.287 delnic ..., po ceni 298,00 EUR, na kupca banka Z. a. d., pri čemer to soglasje velja pod pogojem, da upravni odbor tožene stranke pred podpisom kupoprodajne pogodbe pridobi od kupca izjavo, da ima vsa potrebna in veljavna soglasja Narodne banke Srbije, Banke Slovenije oziroma Evropske centralne banke za pridobitev teh delnic;

- da je bil nasprotni predlog delničarja Q. sprejet z 20.888.223 oddanimi glasovi ZA in 929 glasovi PROTI;

- da je tožeča stranka na skupščini napovedala izpodbijanje zgoraj navedenega in sprejetega sklepa skupščine ter v tem postopku pravočasno vložila tožbo na izpodbijane in podredno na ugotovitev ničnosti tako sprejetega sklepa 25. skupščine tožene stranke.

6Pritožnik v svoji pritožbi neutemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, ki je presodilo, da listina, ki jo je predložil sodišču (A4) in predstavlja pooblastilo tožeče stranke J. Z. za zastopanje na skupščini, ne predstavlja nasprotnega predloga sklepa, ki bi ga skupščina morala obravnavati. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožeča stranka ni podala nobenih trditev o tem, kdaj in kako je podala svoj nasprotni predlog sklepa toženi stranki. To pomeni, da ni izkazala, da je bil njen nasprotni predlog toženi stranki sploh dan. Kaj takega namreč iz zapisnika skupščine (B2) ne izhaja. Poleg tega je tožeča stranka kot dokaz v spis vložila listino, ki ima na eni strani zgolj pooblastilo J. Z. z dne 25. 1. 2018 in zaveden pripis „prejeli dne 30. 01. 2018“ ter podpis (A5), na drugi strani pa je v okviru tudi pooblastila ter navodil za glasovanje navedena vsebina nasprotnega predloga, ki pa bi ga pooblaščenec na skupščini moral izjaviti (A4). Pri tem samo pooblastilo (A5) ne vsebuje nobenega navodila in predloga nasprotnega sklepa, hkrati pa iz listine (A4) ne izhaja, da je bila na skupščini komerkoli izročena. Da je bila toženi stranki izročena tudi listina z vsebino, kot izhaja iz A4 ali da je pooblaščenec tožeče stranke na sami skupščini izjavil toženi stranki, da podaja nasprotni predlog, torej ne izhaja ne iz trditev ne iz dokaznih listin.

7Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ocenilo, da iz zapisnika skupščine ne izhaja nobena okoliščina, ki bi kazala na dejstvo, da je tožeča stranka sploh podala svoj nasprotni predlog. Zgolj navodilo delničarja dano pooblaščencu še ne pomeni, da je bilo na skupščini to navodilo izpolnjeno tako, da je pooblaščenec nasprotni predlog sklepa tudi dejansko izjavil in ga s tem na skupščini podal. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu (prvi odstavek 74. člena Obligacijskega zakonika - OZ), zato ureja le odnos med pooblastiteljem in pooblaščencem. Glede na opis poteka skupščine, ki izhaja iz njenega zapisnika in v katerem ni navedeno, da bi pritožnik podal svoj nasprotni predlog, je mogoče le sklepanje, da tožeča stranka nasprotnega predloga ni podala. Iz zapisnika skupščine izhaja, da je nasprotni predlog podal le delničar Q. in o tem predlogu se je tudi razpravljalo ter na koncu glasovalo. Kot pravno nepomembne se zato izkažejo pritožbene trditve v zvezi s tolmačenjem pooblastila. Če iz dokaznih listin ne izhaja, da je tožeča stranka na skupščini sploh podala svoj nasprotni predlog sklepa k 2. točki dnevnega reda, je v razmerju do tožene stranke povsem irelevantno kakšno je bilo navodilo tožeče stranke dano njenemu pooblaščencu.

8Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo pravila postopka s tem, ko določenih dejstev, ki jih zatrjuje tožeča stranka, ni štelo za priznanih. Tožeča stranka je navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo (drugi odstavek na str. 4; red. št. 4) iztrgala iz celotnega konteksta besedila. Tožena stranka je izrecno navedla, da ji tožeča stranka ni poslala svojega nasprotnega predloga sklepa, nato pa nadaljevala, da je k tožbi sicer priložila dokument z naslovom „Pooblastilo, navodila o glasovanju o predlaganih sklepih in o predlaganju sklepa Upravnemu odboru in na skupščini prisotnim delničarjem“, v katerem je ta predlog naveden. Slednje nikakor ne more pomeniti priznanja dejstva, da je bil nasprotni predlog tudi izročen toženi stranki, temveč ravno nasprotno.

9Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sklep skupščine ničen, ker je bilo v sklicu skupščine navedeno, da se bo o predlogu sklepa glasovalo z navadno večino, na skupščini pa je bil sklep sprejet s tri četrtinsko (3/4) večino. Kot je pravilno presodilo že sodišče prve stopnje, iz 330. člena ZGD-1 izhaja, da je za sklenitev pogodb, s katerimi se delniška družba zaveže prenesti najmanj 25% premoženja družbe, potrebna večina določena v drugem odstavku 329. člena tega zakona torej najmanj tri četrtine pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Da ne bi šlo za tak sklep, pritožba ne trdi. Ker je potrebno število glasov za sprejetje takega sklepa oz. potrebna večina določena s samim zakonom, je ni mogoče spreminjati, predvsem ne v smislu nižje, navadne večine. Zato morebitna nepravilna navedba v sklicu skupščine ne more pomeniti, da bi skupščina morala sklep sprejeti z večino, ki bi izhajala iz sklica skupščine, a bi bila v nasprotju s samim zakonom.

10Poleg tega morebitna napaka v sklicu skupščine glede navedbe večine, potrebne za glasovanje, ne more imeti za posledico ničnosti skupščinskega sklepa. Razlogi, ki pomenijo ničnost skupščinskega sklepa so navedeni v 390. členu ZGD-1 in morebitno dejstvo, da je v sklicu skupščine bila navedena drugačna večina od zakonsko predpisane, takega razloga ne predstavlja.

11Ker se pritožnik s tem v zvezi sklicuje na kršitev pravice do obveščenosti, gre lahko le za razlog v okviru izpodbijanja skupščinskega sklepa. Pravica do obveščenosti je ena temeljnih članskih pravic, ki pripadajo delničarju (305. člen ZGD-1). Namen te pravice je delničarju priskrbeti tiste informacije, ki jih potrebuje pri uresničevanju svojih članskih pravic. Pravico do obveščenosti delničar praviloma uresničuje na skupščini, s postavljanjem vprašanj. Nikjer iz trditev tožeče stranke pa ne izhaja, da je v zvezi z večino, potrebno za sprejetje sklepa, na skupščini podala kakšno vprašanja in to izpostavljala, pa ji poslovodstvo morda ni posredovalo potrebnih in zanesljivih podatkov. Poleg tega tudi ni konkretno pojasnila, kako bi navedeno vplivalo na drugačno voljo drugih delničarjev, saj pri vsem tem ne gre spregledati dejstva, da je proti spornemu skupščinskemu sklepu glasovala le tožeča stranka.

12S tem se je pritožbeno sodišče opredelilo in presodilo vse navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

13Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, je po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP dolžna toženi stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče ocenilo kot potrebne (155. člen ZPP) in jih odmerilo na podlagi Odvetniške tarife (OT). Toženi stranki je pritožbeno sodišče priznalo priglašenih 375 točk za odgovor na pritožbo (tar. št. 21 OT), povečano za 2% materialnih stroškov in 22% DDV, ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR skupaj 279,99 EUR. Tako odmerjene stroške pritožbenega postopka tožene stranke je pritožbeno sodišče naložilo v plačilo tožeči stranki, v roku 15 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.