VSL Sklep Cst 80/2020

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Dosedanji postopek

1Upnik A., d. o. o. (prej B. d. o. o.) je 27. 12. 2017 proti dolžniku vložil predlog za začetek stečajnega postopka. Dolžnik je proti predlogu vložil ugovor (procesno dejanje 4, v nadaljevanju: PD). V njem je navedel, da ni insolventen, ugovarjal pa je tudi upnikovi procesni legitimaciji. Med drugim je pojasnil, da je proti upniku vložil tožbo in da se bo v pravdi izkazalo, da terjatev upnika na podlagi ničnih poslov ne obstoji in da je upnik tisti, ki je dolžnik dolžnika. Poleg tega dolžnik tudi nima dolgov do drugih upnikov.

2S sklepom z dne 23. 3. 2018 (PD 6) je sodišče prve stopnje prekinilo postopek do "pravnomočnega končanja postopka", ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani VIII Pg 2625/2017". Na pritožbo upnika pa je pritožbeno sodišče s sklepom Cst 263/2018 z dne 24. 5. 2018 (PD 14) prvostopenjski sklep razveljavilo.

3S sklepom z dne 19. 4. 2018 (PD 20) je sodišče prve stopnje ponovno prekinilo postopek odločanja o začetku stečajnega postopka do pravnomočnosti omenjene pravde (VIII Pg 2625/2017). Na ponovno pritožbo upnika pa je pritožbeno sodišče s sklepom Cst 24/2019 z dne 7. 2. 2019 tudi ta sklep razveljavilo (PD 27).

Trditvena podlaga strank postopka

Upnikove navedbe

4Upnik je v predlogu med drugim navedel, da sta z dolžnikom 28. 11. 2007 sklenila Pogodbo o finančnem leasingu nepremičnine št. ..., v istem časovnem obdobju pa tudi druge pogodbe (v nadaljevanju Pogodba), na podlagi katerih je dolžnik kot leasingojemalec prevzel v finančni leasing posamezne nepremičnine, katerih nabavna vrednost je znašala 4.531.575,00 CHF, oziroma 2.775.000,00 EUR. Pogodba je bila sklenjena za petnajst let in bi se iztekla 28. 11. 2022. Skladno s Pogodbo bi moral dolžnik kot leasingojemalec upniku plačati 180 obrokov po 26.497,98 CHF, torej skupno 4.769.556,40 CHF, v primeru zamude pa tudi 12% letne zamudne obresti. Če bi dolžnik zamujal z izpolnitvijo kake svoje obveznosti, je imel upnik po izvedenem opominjevalnem postopku pravico odstopiti od pogodbe. Dolžnik svojih obveznosti ni izpolnjeval. Zato je upnik z dopisom z dne 24. 2. 2016 odstopil od Pogodbe. Ob razvezi Pogodbe je obveznost dolžnika znašala skupno 2.558.172,42 CHF oziroma 2.321.601,25 EUR, na dan vložitve predloga za začetek stečajnega postopka pa že 2.330.904,30 EUR.

5Domnevo o dolžnikovi insolventnosti je upnik oprl na določilo 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP in na domnevo iz 1. točke tretjega odstavka istega člena.

Dolžnikove navedbe

6Dolžnik je v ugovoru (PD 5) s sklicevanjem na omenjeno pravdo nasprotoval tako upnikovi procesni legitimaciji kot svoji insolventnosti.

Izpodbijani sklep

7Z izpodbijanim sklepom (PD 45) je sodišče prve stopnje začelo stečajni postopek nad dolžnikom (1. točka izreka), za upravitelja imenovalo C. C. (2. točka izreka) in ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja preko pravnoorganizacijske oblike Odvetniška pisarna ... (3. točka izreka).

8V obrazložitvi je povzelo navedbe obeh strank postopka, po izvedenih narokih 29. 5. 2019 (PD 36), 30. 8. 2018 (PD 42) in 13. 12. 2019 (PD 44) pa skopo presodilo, da je upnik s predložitvijo listin izkazal obstoj terjatve do dolžnika v višini 2.330.906,30 EUR, oziroma, da dolžnik ni uspel izkazati, da upnik nima terjatve do dolžnika niti v višini 720.790,23 EUR. Zapisalo je, da sta se v tej zadevi znašli v konkurenci na eni strani nesporna upnikova terjatev proti dolžniku in negotova dolžnikova terjatev proti upniku ter zavzelo stališče, da v takem razmerju drugačen zaključek, kot da je upnikova terjatev verjetno izkazana, ni mogoč.

9Presojo o dolžnikovi insolventnosti je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitve (1) da dolžnik več kot za dva meseca zamuja s plačilom svojega dolga, ki bistveno presega 20 % vseh evidentiranih dolžnikovih terjatev (pravilno: obveznosti)¹ in (2) da iz bilance stanja na dan 31. 1. 2016 izhaja negativni kapital v višini – 15.565,13 EUR, na dan 31. 12. 2018 pa v višini – 27.799,00 EUR². Ugotovilo je tudi, da družba trenutno ne posluje, da nima nobenega premoženja niti sredstev, iz katerih bi lahko poplačala dolg. Pa tudi njen TRR je neprekinjeno blokiran od 7. 8. 2018 dalje.

Pritožba dolžnika in odgovor upnika

10Proti temu sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil. Navedel je, da uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter prvega odstavka istega člena, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, pa tudi kršitve pravice do lastnine iz 33. člena Ustave, 67. člena Ustave ter pravice do mirnega uživanja lastnega premoženja iz 1. člena Protokola št. 1 k EKČP, kršitve pravice enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave ter pravice do enakega varstva pravic v postopkih pred sodišči in drugimi državnimi organi iz 22. člena Ustave. Predlagal je, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v nov postopek. Zahteval je tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

11V odgovoru na pritožbo pa je upnik predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

K odločitvi o pritožbi

12Pritožba ni utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

13Sodišče začne stečajni postopek nad dolžnikom, ki je gospodarska družba, če sta izpolnjena dva pogoja: (1) če je dolžnik postal insolventen in (2) če je predlog za začetek postopka vložil kateri od upravičenih predlagateljev iz 1., 3. in 4. točke 231. člena ZFPPIPP.

O dolžnikovi insolventnosti

14Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da presoji sodišča prve stopnje, da je dolžnik insolventen na podlagi več pravnih domnev iz 14. člena ZFPPIPP, pritožnik niti z besedo ne nasprotuje. Zato pritožbeno sodišče to prvostopenjsko ugotovitev šteje za pravilno.

15Drži pritožbeni poudarek, da ima stečajni postopek ireverzibilne posledice. Ob nesporni insolventnosti dolžnika pa je zmotno pritožbeno stališče, da ima upnik v stečajnem postopku bistveno prednost, da se izogne pravdi ter s tem pridobi neposreden dostop do generalne izvršbe. To stališče v celoti ignorira ugotovitev sodišča prve stopnje, temelječo na izpovedi direktorja in finančne direktorice dolžnika (1) da dolžnik ne posluje, (2) da nima nobenega premoženja in (3) da nima nobenih sredstev za poplačilo terjatev upnikov. Ignorira pa tudi sistemsko ureditev, temelječo na ekonomskih principih, da z nastopom insolventnosti interesi upnikov prevladajo nad interesi insolventne družbe. V tej fazi postopka pa upniki, kot je razvidno iz tistih strani AJPES, ki niso splošno dostopne (dostopni so le sodišču in pooblaščenim subjektom), že prijavljajo svoje terjatve. Prednost, na katero opozarja pritožnik, je torej v tem primeru povsem izvotlena.

O procesni legitimaciji upnika

16V zvezi s procesno legitimacijo je Višje sodišče v Ljubljani je že večkrat zavzelo stališče, da mora sodišče obstoj insolventnosti dolžnika ugotoviti z dokaznim standardom prepričanja, za ugotovitev procesne legitimacije upnika pa zadošča stopnja verjetnosti³. Dolžnik v pritožbi s sklicevanjem na posamezna določila vseh predpisov, povzetih v 10. točki te obrazložitve, nasprotuje izključno prvostopenjski presoji, da je upnik procesno legitimiran v tem postopku.

17Kot je bilo tekom tega postopka že poudarjeno⁴, je po določilu 3. točke 231. člena ZFPPIPP predlog za začetek stečajnega postopka upravičen vložiti (tudi) upnik, ki (1) verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka in (2) okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.

18Zatrjevani terjatvi upnika v višini 2.330.904,30 EUR je dolžnik, kot rečeno, v ugovoru nasprotoval z navedbami, da je proti upniku pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod št. VIII Pg 2625/2017 vložil tožbo (1) na ugotovitev ničnosti dveh prodajnih pogodb (z dne 28. 11. 2007 in z dne 29. 12. 2008) ter (zgoraj omenjene) Pogodbe in dodatka k Pogodbi, (2) na ugotovitev neveljavnosti vknjižb nepremičnin z ID znaki: parcela 001, parcela 002 in parcela 003 in (3) na ponovni vpis lastninske pravice v korist dolžnika ter (4) na plačilo 2.794.841,31 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov. Do teh navedb se je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu le skopo opredelilo⁵. Zapisalo je le, da je v treba v konkurenci nesporne upnikove terjatve in negotove dolžnikove terjatve proti dolžniku upnikovo terjatev šteti za verjetno izkazano.

19V pritožbi pa je dolžnik, ki je pojasnil, da je bila citirana zadeva VIII Pg 2625/2017 v času naroka za odločitev o začetku stečajnega postopka že v pritožbenem postopku in zamolčal, da je sodišče prve stopnje s sodbo z dne 28. 5. 2019 vse dolžnikove zahtevke v celoti zavrnilo, s sklicevanjem na odločbo Up-46/12 zavzel stališče, da mora sodišče v primeru, kot je ta, posebej skrbno opraviti preizkus ničnosti pravnih poslov, ki so predstavljali pravno podlago, na kateri je upnik utemeljeval obstoj svojih terjatev in izvesti vse dokaze o upnikovi procesni legitimaciji.

20Tako pritožbeno stališče je pravno zmotno. Zmotnost tega stališča izhaja iz jasnega določila že citirane prve alineje 3. točke 231. člena ZFPPIPP, da je upnik procesno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka že, če le verjetno izkaže, da ima terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek stečajnega postopka. O tem, kot rečeno, tudi v sodni praksi ni najmanjšega dvoma. V tem primeru dolžnik obstoju upnikove terjatve drugače kot z zatrjevanjem, da je proti upniku vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodb, na katerih je upnik utemeljeval svojo terjatev, ni nasprotoval. Ker pa je pravdno sodišče (prve stopnje) zavrnilo vse tožbene zahtevke dolžnika proti upniku, svoje terjatve do upnika dolžnik ni verjetno izkazal. Zaradi predpisanega dokaznega standarda izkazane verjetnosti terjatve (ne pa gotovosti), je tudi pritožbeno sklicevanje na odločbo Up-46/12 neprimerno. Torej je edina terjatev, ki je verjetno izkazana, upnikova terjatev do dolžnika.

21Glede na zgornje razloge je zmotno je pritožbeno stališče, da ZFPPIPP predvideva, da se mora v primeru, kot je ta, tudi stečajno sodišče ukvarjati z vsemi tistimi vprašanji (na 3 do 5 strani pritožbe⁶), s katerimi se je ukvarjalo že matično, prvostopenjsko pravdno sodišče (preden je dolžnikov tožbeni zahtevek dolžnika proti upniku zavrnilo). Zato je zgrešeno tudi sklicevanje pritožnika na nekatere odločbe Ustavnega sodišča⁷, češ da je stečajno sodišče kršilo pravico dolžnika do enakega varstva. Pritožbeno stališče, da bi moralo stečajno sodišče celovito ugotoviti vsa sporna dejstva, ki se nanašajo na ugovorne razloge, tako kot je storilo pravdno sodišče (tretja stran pritožbe), pa ne pomeni ničesar drugega, kot ponavljanje enakih stališč z drugačnimi besedami. Zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo metodološko pravilo dokazne ocene iz 8. člena ZPP, češ da je obrazložena dokazna ocena glede teh dejstev povsem izostala.

22Obstoju upnikove terjatve je, kot je pojasnjeno v 6. točki te obrazložitve, nasprotoval z navedbo, da terjatev upnika na podlagi ničnih poslov ne obstoji. Iz tega logično sledi, da terjatev obstoji, če posli niso nični.

23Po presoji pritožbenega sodišča določila 231. člena ZFPPIPP, ki med upravičenimi predlagatelji predvideva tudi upnika, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, ni mogoče tolmačiti izven okvirov določil 14. člena istega zakona, ki definirajo insolventnost. Po določilu 1. točke prvega odstavka tega člena je insolventnost položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Iz drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP pa sledi, da se kot daljše obdobje šteje obdobje daljše od dveh mesecev. To izhaja tudi iz četrtega odstavka istega člena. Zato je po presoji pritožbenega sodišča takrat, kadar je dolžnik nesporno insolventen, obdobje dveh mesecev iz 3. alineje 231. člena ZFPPIPP treba presojati v kontekstu domnev iz 14. člena ZFPPIPP.

24Kdaj je dolžnik postal insolventen, v izpodbijanem sklepu ni ugotovljeno. Upnik je predlog za začetek stečajnega postopka, v katerem je zatrjeval, da je dolžnik insolventen najmanj od 31. 12. 2016 dalje⁸, vložil 27. 12. 2017. Od Pogodb pa je odstopil že 24. 2. 2016. Takrat je bila njegova terjatev nedvomno verjetno izkazana. Dolžnik pa je tožbo na ugotovitev ničnosti pogodb vložil leta 2017⁹, torej po nastopu zatrjevane insolventnosti. Časovni redosled povzetih pravnih dejstev, upoštevajoč stališče iz predhodne točke pokaže, da tudi če bi dolžnik uspel v pravdi VIII Pg 2625/2017, z ugovorom pomanjkanja upnikove procesne legitimacije zaradi poteka dvomesečnega roka od nastopa (zatrjevane) insolventnosti, ne bi mogel biti uspešen.

25Ne glede na zgornje razloge drugačen zaključek, kot da je ob tem, ko upniki že prijavljajo svoje terjatve v stečajnem postopku, najkasneje od 28. 5. 2019, ko je Okrožno sodišče v Ljubljani s sodbo II Pg 2625/2017 zavrnilo vse tožbene zahtevke proti dolžniku, upnikovo terjatev šteti za verjetno izkazano, ni mogoč.

26Glede na navedeno pritožnik z nobeno pritožbeno navedbo pritožbeno navedbo ne more izpodbiti pravilne presoje sodišča prve stopnje, da je upnikova procesna legitimacija podana.

27Pritožnik navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je v ugovoru priznal, da njegov dolg do upnika znaša 720.790,23 EUR v nasprotju s podatki spisa (15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Kadar sodišče prve stopnje zagreši absolutno bistveno kršitev določil stečajnega postopka, mora pritožbeno sodišče odločbo, obremenjeno s tako kršitvijo, na podlagi določila prvega odstavka 354. člena ZPP razveljaviti, razen, če lahko tako kršitev odpravi samo. Upoštevajoč zavrnilno sodbo dolžnika proti upniku, ki jo sicer v pritožbi omenja dolžnik, sodišče prve stopnje pa se do nje ni opredelilo, je ugotovitev sodišča prve stopnje ali je dolžnik v ugovoru (PD 5) priznal obstoj terjatve upnika proti dolžniku v višini 720.790,23 EUR ali ne, za odločitev o pritožbi nepomembna. Zato se pritožbeno sodišče s pritožbenim zatrjevanjem, da obstoji nasprotje med razlogi izpodbijanega sklepa in podatki spisa ni ukvarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

28Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), saj ni obremenjen z nobeno uradno upoštevno kršitvijo iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.

K odločitvi o stroških postopka

29Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

¹ Po izpodbojni domnevi iz prve alineje prve točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP velja, da je dolžnik, ki je pravna oseba, trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več svojih obveznosti v znesku, ki presega 20 % zneska vseh njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu.
² 1. točka tretjega odstavka 14. člena ZFPPIPP določa: Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben, če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti ( prezadolženost).
³ Npr.: sklep Cst 46/2016 z dne 20. 1. 2016, sklep Cst 761/2015 in Cst 762/2015 z dne 23. 12. 2015 in drugi
⁴ Primerjaj 14. točko obrazložitve sklepa VSL Cst 263/2018 z dne 24. 5. 2018 in 15. (PD 14), 12. točko obrazložitve sklepa Cst 24/2019 z dne 7. 2. 2019 (PD 27)
⁵ Glej 7. točke te obrazložitve
⁶ Npr., (1) da je upnik zapeljal dolžnika, da je bila glede predmeta leasinga določena nižja pogodbena vrednost, od realne, (2) da je lahko upnik upravičeno pričakoval, da se bo dolžnik odločil za predmetni posel nominiran v CHF, ko mu je bil predstavljan marketinški pristop o ugodnosti obrestne mere ter nižjega obroka ter tako dalje
⁷ Npr. Up-314/99 z dne 12. 7. 2001, Up-373/79 z dne 22. 1. 2001, Up-771/11 z dne 21. 2. 2013, Up-905/12 z dne 19. 12. 2012 in Up-197/12 z dne 4. 10. 2012.
⁸ V predlogu je zatrjeval, da iz bilance stanja na dan 31. 12. 2016 razvidno, da dolžnik izkazuje negativni kapital v višini -15.656,13 EUR.
⁹ Kar je 10 let po sklenitvi Pogodbe.