VSL Sklep I Cp 2258/2019

Pritožba se zavrne ter se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je iz zapuščine izločilo premoženje, ki ga je zapustnikova vdova A. A. izločala iz naslova skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze z zapustnikom, kar sta ji sodedinji pripoznali. Ugotovilo je obseg premoženja, ki sodi v zapuščino ter razglasilo dediče na podlagi zakonitega dedovanja. Dedinje so se k dedovanju priglasile, nato pa sklenile dedni dogovor.

2Zoper odločitev o obsegu premoženja, ki spada v zapuščino, se pritožuje dedinja A. A. Opozarja, da med naštetim premoženjem ni navedena stavba, ki stoji na parc. št. 1/2, k. o. ... Zapustnik je bil lastnik stavbe, zgrajene na tujem zemljišču, in je zanjo plačeval davek od premoženja ter vse potrebne stroške. Za zemljišče je bila z Občino ... sklenjena najemna pogodba, s katero se je najem podaljševal za določen čas. Tudi zadnja najemna pogodba z dne 20. 7. 2015 je bila sklenjena za določen čas, in sicer do sprejema prostorskega akta za S. Druga okrajna sodišča so v dejansko identičnih primerih odločala tudi o dedovanju počitniških hiš na S., ki v času zapuščinskega postopka še niso bile vpisane v zemljiški knjigi.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče odloči tudi o dedovanju počitniške hiše – vikenda, stoječega na parceli 1/2, k. o. ...

3Pritožba ni utemeljena.

4V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen Zakona o dedovanju, ZD). V zapuščino sodi zgolj tisto premoženje, ki je bilo last zapustnika v trenutku njegove smrti. Matična evidenca stvarnih pravic na nepremičninah, med katere sodi lastninska pravica, je zemljiška knjiga. Upoštevati je treba, da je vknjižba lastninske pravice konstitutivne narave zgolj v primeru pravno poslovne pridobitve. Sicer vpis ustvarja (le) domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi (gre za t. i. publicitetno načelo, uzakonjeno v 11. členu Stvarnopravnega zakonika, SPZ), pri čemer se lahko vsakdo zanese na pravilnost takšne domneve, saj tisti, ki vpisano lastninsko pravico upošteva v dobri veri, ne sme trpeti škodljivih posledic - načelo zaupanja v zemljiško knjigo, uzakonjeno v 8. členu Zakona o zemljiški knjigi in 10. členu SPZ.

5Zapuščinsko sodišče lahko v primeru spora o obsegu zapuščine sámo odloča o dejanskih in pravnih vprašanjih le, če gre za spor med dediči. V primeru neusklajenega zemljiškoknjižnega in dejanskega stanja zapuščinsko sodišče ne more sámo odločati v sporu o lastništvu oziroma o tem, ali določene nepremičnine spadajo v zapustnikovo zapuščino ali ne. Če je obseg zapuščine sporen med dedičem in tretjim kot v obravnavanem primeru, pa zapuščinsko sodišče v takšnem sporu ne more odločati, niti takšno vprašanje ne vpliva na tek zapuščinskega postopka. Gre namreč za pravna razmerja, ki niso dednopravne narave in so zato domena drugih načinov rešitve oz. pravdnega sodišča. Dedinje so namreč na zapuščinski obravnavi pojasnile, da je parcela v lasti občine, hiša na parceli pa last zapustnika in da občine na podlagi listin, s katerimi razpolagajo, ne želi urediti zemljiškoknjižnega stanja. Dedinja ima tako možnost, da sproži ustrezne postopke za razrešitev nastale situacije, nato pa predlaga izdajo dodatnega sklepa o dedovanju (221. člena ZD). Sklepi nekaterih drugih okrajnih sodišč, ki so v identičnih primerih odločili tudi o dedovanju počitniških hiš na S., pa za odločitev niso merodajni. Niti sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče na te sklepe nista vezana.

6Izpodbijani sklep ni obremenjen s kršitvami, ki jih očita pritožba, niti s tistimi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD), zato je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in v izpodbijanem delu potrditi sklep sodišča prve stopnje (druga alineja 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).