VSL Sklep I Ip 2130/2019

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 3. točki izreka spremeni tako, da se stroški odmerijo na 176,40 EUR.

II. Upnik je dolžan dolžniku v 8 dneh povrniti pritožbene stroške v znesku 182,33EUR.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka delno ugodilo ugovoru dolžnika po izteku roka in izvršbo ustavilo, kolikor ta še ni bila ustavljena s sklepom z dne 7. 8. 2019. V 2. točki izreka je zavrnilo ugovor po izteku roka v delu, kar je dolžnik zahteval več ali drugače. V točki 3 pa je upniku naložilo, da mora dolžniku v 8. dneh povrniti 42,00 EUR stroškov.

2Zoper 3. točko izreka vlaga pritožbo dolžnik in predlaga, da se pritožbi ugodi in se v celoti ugodi stroškovnemu delu ugovora po izteku roka z dne 1. 7. 2019. V konkretni zadevi izvršilni naslov ni bil razveljavljen, temveč je le ugasnila pravica upnika do izpolnitve obveznosti iz izvršilnega naslova. Sodišče se napačno sklicuje na 76. člen ZIZ in napačno meni, da mora izvršbo ustaviti po uradni dolžnosti. Upravičenost stroškov ugovora po izteku roka upravičuje tudi plačana sodna taksa za ugovor. Predlaga, da se upniku v plačilo naloži tudi stroške, ki so dolžniku nastali pri vložitvi ugovora po izteku roka. Priglasi stroške pritožbenega postopka.

3Upnik ni podal odgovora na pritožbo.

4Pritožba je utemeljena.

5Višje sodišče je sklep v izpodbijani 3. točki izreka preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ).

6Sodišče prve stopnje je v 1. točki izreka delno ugodilo ugovoru dolžnika po izteku roka in izvršbo ustavilo, kolikor ta še ni bila ustavljena s sklepom z dne 7. 8. 2019. V 2. točki izreka je zavrnilo ugovor po izteku roka v delu, kar je dolžnik zahteval več ali drugače. V točki 3 pa je upniku naložilo, da mora dolžniku v 8. dneh povrniti 42,00 EUR stroškov, pri čemer je štelo, da je dolžnik upravičen zgolj do višine stroškov za obvestilo sodišču, da je izvršilni naslov prenehal obstajati, ne pa za stroške ugovora po izteku roka. Takšno materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje pa ni pravilno.

7Izvršilni naslov, ki je podlaga temu postopku – sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani I P 1397/15 z dne 14. 1. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1255/2016 z dne 31. 8. 2016, ni prenehal obstajati. Izvršilni naslov nudi posestno varstvo upniku le začasno, dokler se dokončno ne reši spor o sami pravici. Po 1. odstavku 76. člena ZIZ¹ sodišče po uradni dolžnosti ustavi postopek le v primerih, ko je izvršilni naslov odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, za kar pa ne gre v konkretnem primeru. Kljub pravnomočni in izvršljivi odločbi, izdani v posestnem sporu, je posestnik (upnik) varovan v posesti stvari ali pravice le toliko časa, dokler nasprotnik v petitorni pravdi ne dokaže, da ima on in ne toženec (upnik) kot dejanski posestnik, pravico do posesti oziroma, da toženec (upnik) nima pravice do posesti. Takrat preneha terjatev, ki jo ima posestnik na podlagi pravnomočne odločbe v posestnem sporu. Izvršilni naslov pa s tem ni odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega. To pa predstavlja ugovorni razlog iz 8. točke 1. odstavka 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo.

8Pravica do posestnega varstva torej ugasne, kadar se po prepovedanem samovoljnem posestnem ravnanju izda pravnomočna sodba, s katero je izkazana pravica motitelja na stvari, zaradi katere on lahko zahteva njegovi posesti ustrezno ravnanje. Bistvenega pomena je, da je v petitorni pravdi pravnomočno ugotovljeno, da posestnik, v korist katerega je bila izdana odločba v motenjski pravdi, nima pravice do posesti. Pravnomočna odločba o pravici do posesti pa imetniku pravice zagotavlja dolgotrajnejšo varstvo, zato taka sodna odločba imetniku stvarne pravice v vsakem trenutku (v času pravde o motenju posesti, pred njo in po njej, na primer v času izvršbe) omogoča postavitev smiselnega ugovornega razloga zaradi imetništva stvarne pravice. Če je spor vsebinsko (petitorno), torej dokončno rešen, provizorna zaščita ni več potrebna, saj pravni red ščiti posestnikov ekonomski položaj samo tako dolgo, dokler se ne ugotovi, da ima nasprotna stranka pravico do stvari oziroma do ekonomskega izkoriščanja stvari. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je prvotni izvršilni naslov prenehal, temveč je le ugasnila pravica upnika zahtevati izvršbo po motenjski odločbi.

9Posledično je napačno stališče sodišča prve stopnje, da gredo dolžniku le stroški v višini sestave dopisa. Po 6. odstavku 38. člena ZIZ² mora upnik dolžniku v 8. dneh povrniti stroške sestave ugovora v višini 200 točk (vrednost točke 0,60 EUR; 6. točka tarifne št. 27 v zvezi s tarifno št. 18 OT) oziroma 120,00 EUR, zvišano za 22% DDV ter sodno takso za ugovor v znesku 30,00 EUR ali skupno 176,40 EUR (365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10Dolžnik je s pritožbo uspel za znesek 134,40 EUR (176,40 – 42,00 EUR), kar predstavlja vrednost spornega predmeta, od katerega se odmerijo pritožbeni stroški dolžnika. Dolžniku gre 120,00 EUR za sestavo pritožbe po 6. točki tarifne številke 27 Odvetniške tarife ali 200 točk (vrednost točke 0,60 EUR), 2% za materialne izdatke ali 4 točke, oboje zvišano za 22% DDV ter sodno takso za pritožbo v znesku 33,00 EUR ali skupno 182,33 EUR.

¹ Poleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, sodišče ustavi izvršbo po uradni dolžnosti, tudi če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega, oziroma če je razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti.
² Upnik mora dolžniku oziroma tretjemu na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.