UPRS Sodba II U 368/2017-12

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1Ministrstvo za finance, Finančna uprava RS, prvostopenjski organ, je z izpodbijano odločbo, št. 0610-11315/2015-47 z dne 23. 11. 2015, odločil, da se posameznici A.A., ki je dne 2. 1. 2015, 16. 2. 2015, 17. 2. 2015, 18. 2. 2015 in 19. 2. 2015, na lokaciji B. opravljala delo čistilke za delodajalca C. d.o.o., prepove opravljanje dela, ker je zaposlena na črno. V drugi točki izreka je odločil, da pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe ter v tretji točki te odločbe odločil o stroških postopka.

2Odločitev je utemeljil z ugotovitvijo, da je bil 5. 8. 2015 v prostorih B., na podlagi prvega odstavka 18. člena Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju ZPDZC-1) izveden inšpekcijski nadzor po 5. členu tega zakona. Ugotovljeno je bilo, da posameznica z delodajalcem, C. d.o.o., ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi, ali pogodbe civilnega prava, niti študentske napotnice, prav tako za delodajalca ni opravljala del, ki niso delo ali zaposlovanje na črno, kot jih opredeljuje 7. člen ZPDZC-1. Delo je torej opravljala brez pravne podlage in je bila pri delodajalcu zaposlena na črno. Ugotovljeno je bilo tudi, da delodajalec posameznice vse do 2. 1. 2015 ni prijavil v obvezna zavarovanja, čeprav je to, skladno z določbo drugega odstavka 45. člena Zakona o matični evidenci za zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (v nadaljevanju ZMEPIZ-1), dolžan storiti.

3Delodajalec je bil 3. 9. 2015 seznanjen z ugotovitvami inšpekcijskega pregleda. Do 5. 10. 2015, to je dne izdaje zapisnika, delodajalec ni predložil dokumentacije oziroma dokazil, ki bi dokazovala drugačno dejansko stanje, zato je bila zaradi kršitve prve alineje prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 izdana izpodbijana odločba. Zoper ugotovitve zapisnika z dne 5. 10. 2015 je delodajalec podal pripombe, v katerih je prvostopenjskemu organu v postopku inšpekcijskega nadzora očital procesne kršitve, ki pa po mnenju inšpekcijskega nadzora niso bile storjene. Izveden je bil namreč ugotovitveni postopek, v katerem je bila strankam dana možnost uveljaviti in zavarovati pravice in pravne koristi ter izjaviti se o dejstvih in okoliščinah ugotovitev.

4Prvostopenjski organ je odgovoril tudi na navedbe v pripombah, ki se nanašajo na izpodbojno domnevo iz petega odstavka 5. člena ZPDZC-1 in pojasnil, da je bila z delodajalcem dne 20. 12. 2013 in dne 7. 1. 2014 sklenjena pogodba za čiščenje poslovnih prostorov na več lokacijah B., vpogledali so se tudi seznami, ki jih B. vodijo o osebah, ki se nahajajo v poslovnih prostorih in na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da se A.A. nahaja v teh prostorih, povzel je vsebino izjave A.A., kar vse dokazuje dejansko stanje, na katerem temelji inšpekcijski pregled.

5Prvostopenjski organ je zavrnil tudi pripombe, ki se nanašajo na obveznost izročitve pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas v treh dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi zaposlitev na črno. Pojasnil je, da se upošteva pisna izjava posameznice z dne 12. 10. 2015, priložena pripombam delodajalca, iz katere izhaja, da posameznica ne želi skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Na podlagi ugotovitev, da je bila posameznica pri delodajalcu vključena v organiziran proces, da je delo opravljala po navodilih in pod nadzorom delodajalca, da je uporabljala delovna sredstva delodajalca in na delo prihajala nepretrgoma in za plačilo, je prvostopenjski organ ugotovil, da so obstajali elementi delovnega razmerja. Na podlagi pridobljenih izjav delavke v postopku pred izdajo odločbe je prvostopenjski organ zaključil, da je delavka za delodajalca delo opravljala tri mesece in v nadaljevanju pojasnil obveznosti delodajalca v primeru ugotovitve, da zaposluje na črno ter delavko poučil o možnosti uveljavljanja plačila pred pristojnim sodiščem.

6Drugostopenjski organ je pritožbo zoper odločbo prvostopenjskega organa zavrnil.

7Tožeča stranka odločitvi tožene stranke oporeka. Tožbo vlaga zaradi nepravilne uporabe postopkovnih pravil, kar je vplivalo na zakonitost oziroma pravilnost odločitve ter zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Upravni organ bi bil dolžan upoštevati določila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki se nanašajo na poseben ugotovitveni postopek in izvesti kontradiktorni postopek, razpisati ustno obravnavo in izvesti zaslišanje. Stranki bi moral omogočiti, da se pred izdajo odločbe izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, navedenih v ugotovitvenem postopku, in ker te pravice niso bile spoštovane, je prišlo do bistvenih kršitev postopka. Prav tako bi morala tožena stranka tožeči stranki predložiti, oziroma jo seznaniti z internimi seznami, na katere se sklicuje v svoji odločbi in ki naj bi dokazovali prisotnost A.A. v poslovnih prostorih tožene stranke.

8V nadaljevanju opozarja, da mora biti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, oziroma delovnega razmerja, doseženo soglasje volj, kar v tej zadevi ni bilo podano in zato so ugotovitve tožene stranke, da je posameznica opravljala delo na črno, nepravilne. Za posameznico tožena stranka ne ugotavlja nepretrganega opravljanja dela. Tožena stranka v izreku sicer zmotno ugotavlja, da je posameznica delo opravljala pet dni, na določene datume, vendar na podlagi teh podatkov ni mogoče zaključiti, da gre pri posameznici za delo na črno. Pomembno je tudi, da A.A. ni izkazala interesa za opravljanje dela pri delodajalcu, kar dokazuje njena pisna izjava, tega dokaza pa tožena stranka ni izvedla in tako strankam ni bila dana možnost izjaviti se o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

9Bistveno je, da A.A. ni bila zaposlena na črno in zato tudi ni podlage, da se ji opravljanje dela na črno prepove. Opozarja, da je domneva iz prve alineje prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 izpodbojna in opozarja na določbo 4. člena Zakona o delovnih razmerjih (elementi delovnega razmerja). O predmetnem vprašanju – obstoja delovnega razmerja je bilo odločeno že z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, št. 9280493 z dne 14. 12. 2016. Ugotovljeno je bilo, da elementi delovnega razmerja med tožečo stranko in A.A. ne obstajajo in zato ni podlage za vključitev v obvezno zavarovanje na podlagi delovnega razmerja. To pomeni, da A.A. ne more biti zaposlena na črno, saj za sklenitev pogodbe o zaposlitvi z njo ni dejanske, ne pravne podlage. Relevantno v obravnavani zadevi je torej vprašanje, ali so sploh obstajali pogoji za sklenitev delovnega razmerja.

10Tožeča stranka izpostavlja tudi, da sploh ni upravičena oziroma legitimirana oseba, ker sta upravna organa kršila določbo 2. točke drugega odstavka 273. člena ZUP, saj tožeča stranka v predmetnem inšpekcijskem postopku ni mogla imeti lastnosti zavezanca. Za izvajanje del čiščenja je namreč A.A. angažiral podizvajalec tožeče stranke, o čemer je bila seznanjena tožeča stranka šele po tem, ko se je menjala zaposlena pri tožeči stranki, D.D., ki je bila pri delodajalcu odgovorna za storitev čiščenja. V dokaz prilaga pogodbo o izvajanju storitev čiščenja z družbo E., d.o.o., ..., in izpis izvedenih plačil za obravnavano obdobje, ki jih je tožeča stranka plačala podizvajalcu za opravljene storitve čiščenja. Na ta način je izkazano, da tožeča stranka A.A. ni omogočila opravljanja dela na črno. Prav tako tekom opravljanja inšpekcijskega nadzora A.A. ni podala soglasja k sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s tožečo stranko.

11Ker upravna organa nista upoštevala navedb, dokazov in pripomb tožeče stranke na zapisnik o nadzoru zaposlovanja na črno, sta bistveno kršila pravila iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Iz navedenega razloga tožeča stranka zahteva zaslišanje direktorja tožeče stranke F.F. in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi ter tožeči stranki povrne stroške postopka, podredno pa predlaga, da se izpodbijana odločba razveljavi ter zadeva vrne organu prve stopnje v novo sojenje.

12Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitve obeh odločb. Tožeča stranka namreč ponavlja pritožbene navedbe, do katerih se je tožena stranka že opredelila. Trditev, da tožeča stranka v upravnem postopku ni bila aktivno legitimirana, ker je A.A. delala za podizvajalca F., d.o.o., pa predstavlja tožbeno novoto. V zvezi z odločbo ZPIZ, št. 9280493 z dne 14. 11. 2016, pa navaja, da ta odločba za odločitev v zadevi ni relevantna. Sodišču predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

13Sodišče je tožbo in odgovor tožene stranka vročilo tudi A.A., stranki z interesom v tem upravnem sporu, ki odgovora na tožbo ni podala.

K točki I izreka:

14Tožba ni utemeljena.

15V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopnega organa, ki je posameznici A.A. izrekel prepoved opravljanja dela, ker je zaposlena na črno, tožnik pa v tožbi zatrjuje, da ni aktivno legitimirana oseba v postopku inšpekcijskega nadzora, ker je bila posameznica A.A. za opravljanje dela čiščenja angažirana s strani podizvajalca, na katerega so bile prenesene storitve čiščenja. Tožeča stranka je v tožbi kot sporno izpostavila tudi vprašanje spoštovanja postopkovnih določb v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe in navedla, da pogoji za obstoj delovnega razmerja iz 4. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) niso bili izpolnjeni, zato ni bila podana ne dejanska, ne pravna podlaga za prepoved opravljanja dela. Tudi sicer delavka ni izkazala interesa za nadaljnje delo pri delodajalcu.

16Sodišče uvodoma pojasnjuje, da ZPDZC-1 med drugim v določbi 1. člena določa, kdaj se opravljanje dela šteje za delo na črno in kdaj gre za zaposlovanje na črno. Tako v določbi 5. člena določa, da se kot zaposlovanje na črno šteje, če delodajalec posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma, ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj (prva alineja prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1) oziroma s posameznikom, ki mu je omogočil delo ni sklenil pogodbe civilnega prava, na podlagi katere se lahko opravlja dela oziroma, ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja na tej podlagi (druga alineja prvega odstavka 5.- člena ZPDZC-1), ali z upokojencem ni sklenil pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela v skladu z zakonom, ki ureja trg dela (tretja alineja prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1) oziroma omogoči delu dijaku ali študentu v nasprotju s predpisi, ki urejajo občasno ali začasno delo dijakov in študentov (četrta alineja prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1) oziroma nezakonito zaposli državljana tretje države.

17Sodišče po vpogledu v listine priloženega upravnega spisa ugotavlja, da je tožena stranka na podlagi pooblastila iz druga alineje prvega odstavka 18. člena ZPDZC-1, izvedla inšpekcijski nadzor zaposlovanja na črno in o tem nadzoru dne 5. 8. 2015 napisala zapisnik, št. 0610-11315/2015-22. Iz slednjega izhaja, da je navzoča delavka A.A. organu pojasnila, da je v spornih dneh opravljala delo za delodajalca C. d.o.o.. Prav tako listine priloženega upravnega spisa izkazujejo, da je bila v zadevi inšpekcijskega nadzora zaposlovanja na črno v obdobju od 1. 1. 2015 do 30. 6. 2015, v postopek pritegnjena tudi tožeča stranka, ki je bila (zapisnik z dne 3. 9. 2015) seznanjena z ugotovitvami, ki se nanašajo na opravljanje dela A.A. V nadaljevanju je iz listin upravnega spisa razvidno tudi, da je bil direktor družbe C. d.o.o. zaslišan dne 10. 9. 2015, ki je izjavil, da ni odgovoren za zaposlitev in delo A.A., ker je za organizacijo dela delavcev in nadzor na določenem objektu odgovoren vodja organizacijske enote, zaposlen pri tožeči stranki. Prav tako ne pozna načina plačila oziroma ne ve nič o načinu plačila teh oseb. Iz listin upravnega spisa izhaja tudi, da je bil 5. 10. 2015 sestavljen zapisnik o nadzoru zaposlovanja na črno pri tožeči stranki, št. 0610-11315/2015-43, iz katerega izhaja, da je v spornih dneh na lokaciji B. opravljala delo A.A., ki ni imela sklenjene ustrezne pogodbe, niti ni bila prijavljena v obvezna zavarovanja, prav tako zanjo niso bili predloženi REK obrazci in plačani prispevki, čeprav je bilo ugotovljeno, da je za opravljeno delo prejela plačilo v gotovini. Iz navedenega zapisnika izhajajo tudi druge ugotovitve kršitev zaposlovanja na črno in zaključne ugotovitve, v katerih je bila napovedana izdaja odločbe v skladu z drugim odstavkom 19. člena ZPDZC-1 ter seznanitev tožeče stranke z obveznostmi po ugotovitvi inšpekcijskega organa, da je zaposloval na črno. Zoper ugotovitve navedenega zapisnika z dne 5. 10. 2015, je tožeča stranka podala pripombe, ki jim je priložila tudi izjavo A.A., da s podjetjem C., d.o.o. ne želi skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.

18Sodišče tožeči stranki pojasnjuje, da gre v zadevi za nadzor nad zaposlovanjem na črno, torej inšpekcijski postopek, ki je bil v konkretnem primeru izveden kot posebni ugotovitveni postopek, v katerem je tožeča stranka sodelovala in imela možnost podajanja pripomb na ugotovitve prvostopenjskega organa (skladno z določbo 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru). Listine upravnega spisa, ki jih je sodišče navedlo v prejšnji točki obrazložitve te sodbe, navedeno ugotovitev dokazujejo, zato sodišče zavrača tožbene navedbe, da je bil postopek pred izdajo odločbe obremenjen s postopkovnimi kršitvami.

19V zvezi s tožbenim ugovorom, da tožena stranka za delavko A.A. ni ugotavljala nepretrganega opravljanja dela in zato posledično niso bili izpolnjeni pogoji iz 4. člena ZDR-1, sodišče tožeči stranki pojasnjuje, da se za osebo iz prve alineje prvega odstavka 5. člena ZPDZC-1 domneva, da ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen če ima že sklenjeno pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu, ali če ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, za razliko do polnega delovnega časa, ali če ne izpolnjuje pogoje za dela, v zvezi z zakonom, ki ureja delovna razmerja. Navedeno domnevo sklenitve pogodbe o zaposlitvi iz petega odstavka določba 5. člena ZPDZC-1 dopolnjuje z možnostjo, da delodajalec ali posameznik zaposlen na črno lahko izkaže, koliko časa je trajala zaposlitev. Če ta podatek ni izkazan, se šteje, da je bila oseba na črno zaposlena tri mesece, delodajalec pa mora takšni osebi izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas v treh dneh po tem, ko nadzorni organ ugotovi zaposlitev na črno.

20V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je bila tožeča stranka v postopku pred izdajo odločbe seznanjena, da je v dneh 1. 2. 2015, 16. 2. 2015, 17. 2. 2015, 18. 2. 2015 in 19. 2. 2015, na lokaciji B., delavka opravljala delo čiščenja poslovnih prostorov B. Tožeča stranka je bila v zvezi s navedeno ugotovitvijo pozvana, da predloži listinska ali druga dokazila o tem, da delavka pri tožeči stranki ni bila zaposlena na črno oziroma predloži dokazila pomembna za odločitev v zadevi. Navedeno in upoštevaje delavkine izjave dane na zapisnik, št. DT 0610-11315/2015-22 z dne 5. 8. 2015, iz katerega izhaja, da je delavka v decembru 2014, delno v januarju 2015, delno v februarju 2015 in v prej navedenih dnevih opravljala delo za delodajalca brez pravne podlage, sodišče ugotavlja, da tožeča stranka dokazil, ki bi dokazovala oziroma izkazala čas trajanja zaposlitve ni priložila, zato so bili izpolnjeni pogoji za uporabo domneve o obstoju delovnega razmerja za nedoločen čas s polnim delovnim časom.

21Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da na izrek izpodbijanega ukrepa vpliva izjava A.A., da s tožečo stranko ne želi skleniti pogodbe za nedoločen čas, ker ta okoliščina na ugotovitve tožene stranke, ob upoštevanju vsebine petega odstavka 5. člena ZPDZC-1, ne vpliva.

22Sodišče kot nerelevantno za odločitev v obravnavani zadevi zavrača tudi sklicevanje na odločbo ZPIZ, št. 9280493 z dne 14. 11. 2016, s katero je bila zavrnjena zahteva tožeče stranke za ugotovitev lastnosti zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja za A.A. iz naslova delovnega razmerja, na podlagi prvega odstavka 14. člena ZPIZ-2, za obdobje od 2. 1. 2015 do 19. 2. 2015. Gre za odločitev, katere pravilnost in zakonitost ni predmet presoje v tem upravnem sporu in nima vpliva na zakonitost izpodbijanega akta.

23Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana v tem postopku. Pritrjuje toženi stranki, ki v odgovoru na tožbo navedeni tožbeni ugovor opredeljuje kot tožbeno novoto. Le te opredeljuje tretji odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki določa, da stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Ker glede na način sodelovanja tožeče stranke v postopku inšpekcijskega nadzora in vsebino njenih navedb, ki izhajajo iz zapisnikov, priloženih upravnemu spisu, ne izhaja, da ni bila odgovorna za zaposlovanje delavcev, še več, odgovornost za zaposlitve delavcev je bila na podlagi njene izjave z dne 10. 9. 2015 na vodji organizacijske enote, zaposlenem pri tožeči stranki na podlagi pogodbe o zaposlitvi, torej bi morala ugovor uveljavljati v inšpekcijskem postopku, sodišče tega tožbenega ugovora ne more upoštevati.

24Tožeča stranka se je v tožbi sklicevala na listine, ki naj bi jih sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi. Gre za listine, ki jih je upravni organ upošteval v postopku pred izdajo odločbe in o katerih se je imela tožeča stranka možnost izreči že v upravnem postopku, predlagane dokazne presoje teh listin pa tožeča stranka v tožbi ni substancirala. S tem, ko je predlagala zaslišanje direktorja tožeče stranke F.F., je sicer smiselno predlagala tudi izvedbo ustne obravnave, ni pa utemeljila vpliva tega zaslišanja na odločitev v zadevi, samo nestrinjanje z dokazno oceno tožene stranke, brez utemeljitve predlagane ustne obravnave in brez pojasnila, kako bi njeno zaslišanje vplivalo na drugačno ugotovitev dejanskega stanja, pa po presoji sodišča ne zadošča za izvedbo ustne obravnave. Glede na navedeno je sodišče, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo na seji sodnega senata.

25Ker je sodišče presodilo, da je bilo v zadevi dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, materialno pravo pravilno uporabljeno, upoštevana pa so bila tudi pravila postopka, je tožbo tožeče stranke zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K točki II izreka:

26Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora tožeča stranka nositi svoje stroške sama, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz točke II izreka te sodbe.